Edi Majaron

Življenjepis

Edi Majaron, rojen 13.10.1940 v Ljubljani, je diplomiral iz violončela na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je končal tudi podiplomski študij 1964. Študijsko izpopolnjevanje na podiplomski stopnji je zaključil 1968 tudi na Akademiji lepih umetnosti AMU v Pragi pri prof. Milošu Sadlu, kjer mu je prorektor dr. Erik Kolar, znani lutkovni dramaturg in režiser, omogočil hospitiranje na katedri za lutkarstvo iste akademije. Od 1959 do 1974 je bil prvi čelist simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

Leta 1954 je ustanovil svoje prvo lutkovno gledališče, ki je v nekaj letih preseglo lokalne okvire in se preimenovalo v Lutkovno gledališče Dravlje ter sredi šestdesetih postalo najpomembnejše jugoslovansko komorno lutkovno gledališče, znano po vsej Evropi. Od 1955 pa do 1968 je Majaron sodeloval z režiserjem Jožetom Pengovom, najprej v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kasneje pa v Dravljah, kjer je Majaron deloval kot umetniški vodja, igralec - lutkar in režiser do leta 1975. Od leta 1970 gledališče nosi ime Lutkovno gledališče Jože Pengov. Do leta 1979 je Majaron delal kot svobodni umetnik, nato pa prevzel mesto umetniškega vodje v Lutkovnem gledališču Ljubljana do izgradnje nove hiše 1984, ko se spet zapiše svobodnjakom. V letu 1992 ustanovi in vodi neodvisno lutkovno skupino Freyer teater Ljubljana.

Režiral je čez 80 predstav v različnih profesionalnih lutkovnih gledališčih v Sloveniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, Poljskem, Belorusiji in Italiji. Režiral je besedila od Aristofana in Shakespeara do sodobnih pomembnih slovenskih avtorjev, tako predstave za odrasle, kot za otroke, mnoge so po strogi selekciji gostovale na številnih pomembnih mednarodnih festivalih – Charleville-Mézieres, Bielsko-BiaŁa, Minsk, Cervia, Perugia, Bochum, Magdeburg, Toronto, Dordrecht, Tolosa, Segovia, Barcelona, Silkeborg, PIF-Zagreb, Festival otroka v Šibeniku, Bugojno, Jeruzalem, Tokyo, Jokohama, Teheran, in vrsta drugih. Njegove predstave so prepoznavne po humanem sporočilu, ki ga želi posredovati občinstvu skozi izbor ustrezne lutkovne tehnike, največkrat v soigri igralca in lutke. Posebnost Majaronovih predstav je, da kot profesionalni glasbenik vselej zna uravnotežiti glasbeno govorico z ritmom animacije, glasba pa postane del dramaturgije.

Mnoge njegove predstave so bile nagrajene za režijo, scensko glasbo ali celosten vtis na tekmovalnih festivalih, kot so PIF v Zagrebu, Bugojanski bienale, Bekescsaba. Prejel je nagrado Prešernovega sklada republike Slovenije (1988) za dosežke na področju lutkovne umetnosti in plaketi mest Ljubljana (1984) ter Mostar (1988). Leta 1991 je prejel Veliko nagrado festivala Otrok in umetnost v Mariboru. Za mednarodno delovanje na področju lutkovne umetnosti in povezovanje lutkovnih kultur je prejel mednarodno priznanje Sirenna d'Oro, ki ga podeljuje Centro Teatro di Figura iz Ravene in Pulcinella d'Oro, mednarodno priznanje gledališča Casa di Pulcinella iz Barija. L.2007 je prejel priznanje Bršljanov venec ZDUS, 2008 pa pomembno mednarodno nagrado za življenjsko delo Mali princ Mednarodnega festivala Subotica. Za mnoga mednarodna strokovna in znanstvena srečanja pri nas je bil iniciator, vodja in selektor programa; med drugim: Mednarodno srečanje lutkarskih visokih šol in študijev s posvetom leta 1983 in 84, Lutke 88, UNIMA 92, Lutke 95, Lutke 97. Pogosto sodeluje kot član žirij na mednarodnih festivalih. Njegovo strokovno delo je povezano z mednarodno zvezo lutkarjev UNIMA: bil je član izvršilnega odbora od 1980 do 2000, podpredsednik mednarodne komisije za šolanje poklicnih lutkarjev od 1984 - 1992, predsednik komisije za znanstveno in raziskovalno delo od 1992 do 2000 in predsednik komisije za profesionalno delo z lutko v vzgoji od 1996, kasneje kot član do 2012, sedaj si kot zunanji član prizadeva za uveljavljanje vloge lutke v procesu otrokovega razvoja. Leta 2010 je postal častni član UNIMA.

Majaron je avtor več kot 20–ih izvirnih scenskih glasb za svoje predstave, ki jih »v živo« izvajajo sami igralci. Za Televizijo Slovenija je posnel več lutkovnih in glasbenih serij. Med drugimi: Komorna glasba skozi stoletja, V znamenju dvojčkov, Pravljica o Carju Saltanu, Prgišče priljubljenih pravljic, Slike in glasba itd. Edi Majaron je v omenjenih oddajah avtor scenarija, režije in montaže. Piše članke s področja lutkovne dramaturgije, režije, zgodovine lutkarstva in o lutki v vzgoji, članki pa so objavljeni v domači in tuji periodiki, od Belgije, Češke, Velike Britanije do ZDA. Pri Enciklopediji Slovenije je bil urednik za lutkarstvo od leta 1986 do zaključnega 16. zvezka 2003. Sodeloval je v skupini SAZU v pripravi Slovarja gledaliških izrazov v več jezikih (2007) in pri Svetovni enciklopediji lutkarstva z več gesli (Encyclopédie Mondiale des Arts de la Marionnette, 2009) Je soavtor in sourednik knjig Lutka iz vrtca v šolo (PeF 2002) ter The Puppet-what a Miracle! (UNIMA 2002). Prevod Lutka – divnog li čuda! je izšel 2004, leto kasneje pa še francoska izdaja (MCUK,Zagreb), leta 2014 je izšla njegova monografija Vera u lutku (Otvoreni univerzitet Subotica).

Od leta 1991 do 2015 je predaval na Pedagoški fakulteti v Ljubljani Metodiko lutkovne, dramske in filmske vzgoje, scenografijo z lutkarstvom ter lutkarstvo na dodiplomski in podiplomski stopnji. 2015 je prejel naziv zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Od ustanovitve Gledališko-lutkovnega oddelka Umetniške akademije v Osijeku 2004 do 2010 je tam vodil predmet Lutkovna animacija in predmete Zgodovina lutkovnega gledališča in Lutkovna dramaturgija. Za vzgojiteljice in učiteljice v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji je vodil seminarje z naslovom "Lutka med vrtcem in šolo". Na isto temo je predaval tudi študentom univerze v Ouluju. V okviru Zagrebške gledališke akademije je v sezoni 1989/90 predaval lutkovne predmete študentom oddelka na Reki z zaključno predstavo De Rerum Natura. V letih 1995 do 1997 je pod pokroviteljstvom iste akademije v Splitu predaval in vodil delavnice o osnovah lutkovne animacije, dramaturgije in o zgodovini lutkarstva. V Bariju je v studiu za mlade lutkarje gledališča "Casa di Pulcinella" predaval o lutkovni režiji in pripravil s slušatelji zaključno predstavo Dr.Faust. Na Univerzi v Bariju je vodil na katedri za anglistiko več delavnic: Shakespearova metafora, Prevod literarne metafore v vizualno (Wilde) itd. V Neaplju je na lutkarski šoli vodil delavnico o dramaturgiji pri tradicionalnem gledališču s Pulcinello. V Lutkovnem studiu LG Ljubljana je od 1998 do 2000 predaval lutkovno zgodovino in dramaturgijo ter lutkovno animacijo. Za zaključek je nastala predstava v tehniki senčnih lutk Pravljica v modrem Franeta Puntarja. Na lutkovni šoli v Bergamu je predaval lutkovno režijo (2002). Od 2009 do 2011 je vodil predmet Lutkovna animacija tudi na Dramski fakulteti na Cetinju. Z referati na temo vključevanja lutke v kurikulum v vrtcu in šoli je sodeloval na evropskih kongresih ECERA in EECERA ter IDEA.

Leta 2004 je prejel najvišjo nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju.

Režije v gledališču

2001-

• 2005 Otfried Preussler- M.Lupi Mala vještica, Kazalište lutaka Rijeka
• 2004 E.Ionesco – M.Lupi Sve o Žaklinama, Kazalište lutaka Rijeka

1991-2000

• 2000 Niccoló Piccini, La Checina, Casa di Pulcinella, Bari

• 1999 Tri legende, San Nicola e i bambini, Casa di Pulcinella, Bari
• 1998 Jan Wilkowski Tvrdoglavko, Lutkarsko kazalište Mostar
• 1998 M.Lupi - Gogolj – Musorgski Slike s izložbe, Kazalište lutaka Rijeka

• 1996 Željko Dugac Priča o Mariji, Lutkarsko kazalište Mostar
• 1996 W.Shakespeare Oluja, Akad.studio Kazališta lutaka Split
• 1995 Andersen – Čajkovski Snježna kraljica, Grupa Maštaonica Zagreb

• 1994 Magdalena Lupi – C.Colodi Pinokio, Kazalište lutaka Rijeka
• 1994 Ivan Cankar Pohujšanje…; Freyer teater in Cankarjev dom Ljubljana

• 1991 Ch.Perault – Magdalena Lupi Mačak u čizmama, Kazalište lutaka Reka

1981-1990

• 1990 D.Lupatti – D.Foretić Čarobnjakove lutke, Zagrebačko kazalište lutaka
• 1990 Ljubica Ostojić Ružno pače, Dječje kazalište Osijek
• 1990 Po Lukrecu De rerun natura, Studio ADU Zagreb, oddjel Rijeka

• 1989 E.Farjeon-L.Ostojić Zapadna Nigdilija, Pozorište lutaka Mostar
• 1989 Frane Puntar Medvjed s ružom, Dječije pozorište Banja Luka
• 1989 Brlić-Mažuranić-Čečuk, Ribar Palunko, Kazalište lutaka Zadar
• 1989 Narodna, Iz Istarske škrinjice, Kazalište lutaka Rijeka
• 1988 Grum, Proisšestvije u gorode goga, Belorusko lutkovno gledališče Minsk
• 1988 Shakespeare, Bura, Malo pozorište Duško Radović, Beograd

• 1987 Tefrast, Ogovaranja, Kazalište lutaka Zagreb
• 1986 Zdravko Ostojić, Zlatorog, PL Mostar

• 1985 E.Majaron Acipaknevrc , Pozorište lutaka Mostar
• 1985 E.Majaron Ko umije – njemu dvije, Pozorište lutaka MOstar
• 1985 Maksimović, Ako je verovati mojoj baki, Pozorište lutaka Mostar
• 1984 Jan Grabowski Vuk i kozlići, Malo kazalište Trešnja Zagreb

• 1982 Vlasta Pospišilová Kraljevska jeka, Pozorište lutaka Mostar

1971-1980

• 1980 Aristofan, Ptice, Dječje pozorište Sarajevo

• 1979 Frane Puntar Hustawka (Gugalnica) Teatr lalek i aktora Opole
• 1979 Frane Puntar Jabuka, Pozorište mladih Sarajevo
• 1979 Senker-Škrabe-Mujičić Bajka o Sveboru, Pozorište lutaka Mostar
• 1978 Jiři Středa Čika Pričalove priče, Dječije pozorište Banja Luka
• 1978 Radok – Tesařová Čudnovate zgode Pina Pinpina, DP Banja Luka
• 1978 Frane Puntar Ljuljaška, Pozorište D.Radović, Beograd
• 1978 Frane Puntar Bajka u plavom, Pozorište mladih Novi Sad

• 1977 Vesna Medaković Mali borci, Dječije pozorište Banja Luka
• 1977 W.A.Mozart Bastien in Bastiena, Glasbena mladina Slovenije
• 1977 Branka Jurca Gregec Kobilica, Pozorište lutaka Mostar
• 1977 Zdeňek Florian Tobija, Pozorište lutaka Mostar
• 1976 Frane Puntar A, Kazalište lutaka Zadar
• 1976 I.Brlič Mažuranić – M. Čečuk Ribar Palunko, Dječije pozorište Banjaluka
• 1976 Levstik, Martin Krpan, Pozorište lutaka Mostar

• 1975 L'ubomir Feldek Botafogo, Kazalište lutaka Zadar
• 1975 Josip Palada Carev paž, Pozorište lutaka Mostar
• 1975 Ivan Bakmaz Šešir i šeširica, Dječije pozorište Banja Luka
• 1975 Frane Puntar A, Lutkovno gledališče Jože Pengov
• 1975 A:S:Puškin Bajka o caru Saltanu, Kazalište lutaka Zadar
• 1975 Tankred Dorst Evgen, Lutkovno gledališče Jože Pengov
• 1974 Prokofjev, Peter in volk, LG Maribor in Slovenska filharmonija
• 1974 Hana Budinská Igra za poredneže, LG Jože Pengov

• 1973 Libuše Martinková Trije rokomavhi, Lutkovno gledalšče Maribor
• 1972 Zdeňek Florian Tobija, Pozorište lutaka Niš
• 1972 E.Majaron – Z.Florian – J.Středa Lutke strička Jurja, LG J.Pengov

1961-1970

• 1970 Zdeňek Florian Tobija, Lutkovno gledališče Jože Pengov
• 1969 Libuše Martinková Zaklad v kapeli, Lutkovno gledališče Dravlje
• 1969 L'ubomir Feldek Fidl-Fadl, Lutkovno gledališče Dravlje

Izbor najbolj zanimivih režij, ki so bile predstavljene na različnih mednarodnih festivalih

• 2007 Dugac – Slama, Zvonik v oblaku, Gledališče Koper
• 2005 Preussler – Lupi, Mala vještica, Gradsko kazalište lutaka Rijeka
• 2004 Ionesco – Lupi, Sve o žaklinama, Gradsko kazalište lutaka Rijeka
• 2003 Peroci – Majaron, Hišica iz kock, Lutkovno gledališče Ljubljana
• 2000 Levstik, Martin Krpan, Lutkovno gledališče Maribor
• 2000 Piccini, La Checina, opera, Casa di Pulcinella, Bari
• 1999 Tri legende, San Nicola e i bambini, Casa di Pulcinella, Bari
• 1998 Musorgski – Gogolj - Lupi, Slike iz izložbe, Gradsko kazalište lutaka Rijeka
• 1997 Waltl, Osel Nazarenski, Freyer teater Ljubljana
• 1996 Dugac, Priča o Mariji, Lutkarsko kazalište Mostar
• 1996 Shakespeare, Oluja, Akademski studio Kazališta lutaka Split
• 1994 Cankar, Pohujšanje, Freyer teater Ljubljana
• 1993 Colodi-Lupi, Pinokio, Kazalište lutaka Rijeka
• 1992 Čajkovski-Jakša, Trnjulčica, Freyer teater Ljubljana
• 1989 Brlić-Mažuranić-Čečuk, Ribar Palunko, Kazalište lutaka Zadar
• 1989 Narodna, Iz Istarske škrinjice, Kazalište lutaka Rijeka
• 1988 Grum, Proisšestvije u gorode goga, Belorusko lutkovno gledališče Minsk
• 1988 Shakespeare, Bura, Malo pozorište Duško Radović, Beograd
• 1987 Tefrast , Ogovaranja, Kazalište lutaka Zagreb
• 1987 Aristofan, Lizistrata, Lutkovno gledališče Ljubljana
• 1986 Ostojić, Zlatorog, PL Mostar
• 1985 Puškin, Pravljica o carju Saltanu, Lutkovno gledališče Ljubljana
• 1985 Maksimović, Ako je verovati mojoj baki, Pozorište lutaka Mostar
• 1980 Aristofan, Ptice, Dječje pozorište Sarajevo
• 1979 Saint-Exupery-Pengov, Mali princ, Lutkovno gledališče Ljubljana
• 1978 Puntar, Gugalnica, LG Ljubljana, Ljuljaška, Pozorište D.Radović, Beograd
• 1977 Narodna, Pegam in Lambergar, Lutkovno gledališče Maribor
• 1976 Levstik, Martin Krpan, Pozorište lutaka Mostar
• 1974 Prokofjev, Peter in volk, Lutkovno gledališče Maribor in Slovenska filharmonija

Glasbena oprema predstav

• 1994 Ivan Cankar Pohujšanje .. Freyer teater Ljubljana
• 1992 Majaron Edi Čarobni studenec, Lutkovno gledališče Maribor
• 1989 E.Farjeon-L.Ostojić Zapadna nigdilija, Pozorište lutaka Mostar
• 1987 Aristofan Lizistrata, Lutkovno gledališče Ljubljana
• 1987 Teofrast Ogovaranja, Zagrebačko pozorište lutaka
• 1986 Zdravko Ostojić Zlatorog, Pozorište lutaka Mostar
• 1985 Desanka Maksimovič Ako je verovati mojoj baki, PL Mostar
• 1982 Vlasta Pospišilová Kraljevska jeka, Pozorište lutaka Mostar
• 1980 Aristofan Ptice, Pozorište mladih Sarajevo
• 1980 Jiři Středa Pravlica o Janku in Metki, LG Ljubljana
• 1979 Jiři Středa Pravličarjeve pravljice, LG Ljubljana (režija K.Makoň)
• 1979 Frane Puntar Hustawka, PTLiA, Opole
• 1979 Senker-Škrabe-Mujičić Bajka o Sveboru, Pozorište lutaka Mostar
• 1978 Radok-Tesařová Čudnovate zgode Pina Pinpina, DP Banja Luka
• 1978 Frane Puntar Ljuljaška, Malo pozorište Duško Radović Beograd
• 1978 Frane Puntar Gugalnica, Lutkovno gledališče Ljubljana
• 1977 Branka Jurca Gregec Kobilica, Pozorište lutaka Mostar
• 1977 Pegam in Lambergar, Lutkovno gledališče Maribor
• 1976 I.Brlič-Mažuranić-M.Čečuk Ribar Palunko, DP Banja Luka
• 1976 Fran Levstik Martin Krpan, Pozorište lutaka Mostar

Prevodi in priredbe

• 2003 Ela Peroci Pravljice za lahko noč, LG Ljubljana, priredba
• 1989 Iz istarske škrinjice, Gradsko kazalište lutaka Rijeka - priredba
• 1987 Teofrast Ogovaranja, Zagrebačko kazalište lutaka - priredba
• 1985 Desanka Maksimović Ako je verovati mojoj baki - priredba
• 1978 Frane Puntar Pesem gre na zmenek, Lutkovno gledališče Maribor – prir.
• 1977 Pegam in Lambergar, Lutkovno gledališče Maribor- priredba
• 1975 Frane Puntar A, Lutkovno gledališče Jože Pengov – priredba
• 1974 Hana Budinská Igra za poredneže, LG J.Pengov – prevod in priredba
• 1973 Vlastimil Daňek Hišica brez kolesc, LG J.Pengov – prevod
• 1972 Florian-Středa Lutke strička Jurja, LG Jože Pengov – prevod in priredba
• 1970 Zdenek Florian Tobija, Lutkovno gledališče Jože Pengov – prevod in prir.

Lutkovni teksti

• Čarobni studenec
• Črkarija
• Sadni prepir
• Ježek in Ježon
• Acipak Nevrc (Crvenkapica narobe)
• Premetene prigode
• V znamenju dvojčkov – 12 TV oddaj

Dramaturgije

2001-

1991-2000

• 1999 Tri legende San Nicola e i bambini, Casa di Pulcinella Bari

• 1996 Andersen-Čajkovski Snježna kraljica, Maštaonica Zagreb

• 1994 Ivan Cankar Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Freyer teater Ljubljana

• 1992 Čajkovski – Jakša Trnuljšica, Freyer teater Ljubljana

1981-1990

• 1990 D.Lupatti – D.Foretć Čarobnjakove lutke, Zagrebačko kazaliište lutaka

• 1989 Narodne Iz istarske škrinjice, Kazalište lutaka Rijeka
• 1988 Slavko Grum Proisšestvije u gorode Goga, GTK Minsk
• 1988 W.Shakespeare Bura, Malo pozorište Duško Radović Beograd

• 1987 Teofrast Ogovaranja, Zagrebačko kazalište lutaka
• 1986 Zdravko Ostojić Zlatorog, Pozorište lutaka Mostar

• 1985 Luko Paljetak Bajka o kraljevih češnjah, Lutkovno gledališče Maribor
• 1985 Desanka Maksimović Ako je verovati mojoj baki, PL Mostar

• 1982 Vlasta Pospišilová Kraljevska jeka, Pozorište lutaka Mostar

1971-1980

• 1979 Frane Puntar Jabuka, Pozorište mladih Sarajevo
• 1979 Senker-škrane-Mujičić Bajka o Sveboru, PL Mostar
• 1977 Branka Jurca Gregec Koblica, Pozorište lutaka Mostar
• 1976 Fran Levstik Martin Krpan, Pozorište lutaka Mostar
• 1975 Tankred Dorst Evgen, Lutkovno gledališče Jože Pengov Ljubljana
• 1975 A.S.Puškin Bajka o caru Saltanu, Kazalište lutaka Zadar
• 1975 Ivan Bakmaz Šešir i Šeširica, Dječije pozorište Banja Luka
• 1975 Josip Palada Carev paž, Pozorište lutaka Mostar
• 1974 Sergej Prokofjev Peter in volk, Slovenska filharmonija in LG Maribor

Nagrade

• 2017 Nagrada Milana Klemenčiča za življenjsko delo Obrazložitev - del vsebine kataloga 9. Bienala ULU
• 2008 Mali princ, nagrada Mednarodnega festivala otroških gledališč Subotica
• 2007 Bršljanov venec za življenjsko delo, ki ga podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije za umetniške dosežke na področju področju režije, teoretične in praktične dramaturgije, scenografije, kostumografije, lektorstva, celotne likovne podobe lutkovne predstave, oblikovanja lutk in scenske glasbe; Obrazložitev
• 2004 najvišje priznanje Republike Slovenije za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja
• 1994 Nagrada Zlati Pulcinella gledališča Casa di Pulcinella v Bariju za prispevek k evropskemu projektu lutkovnih junakov in mednarodno sodelovanje na področju lutkarstva
• 1991 Velika nagrada festivala Otrok in umetnost, Maribor
• 1989 Plaketa mesta Mostar
• 1988 nagrada Prešernovega sklada za umetniške dosežke na področju lutkovne umetnosti
• 1984 Plaketa mesta Ljubljana
• 1984 Sirenna d'Oro, mednarodno priznanje Centro Teatro di Figura Ravena za prispevek k povezovanju sredozemskih dežel z lutkovno umetnostjo
• 1981 odlikovanje rpublike z bronastim vencem
• 1979 Nagrada in diploma Udruženja dramskih umjetnika BiH
• 1977 Zlata značka Festivala djeteta Šibenik
• 1973 Linhartova plaketa Zveze gledaliških skupin Slovenije
• Več kot 30 nagrad za režijo, scensko glasbo, za predstavo v celoti na festivalih na območju bivše Jugoslavije

Zunanje povezave

• Pogovor z Edijem Majaronom - www.sigledal.org, 09.09.2007
• Lutki je treba verjeti - www.dnevnik.si, 24.07.2008
• Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 9.10.2010
• Razumevanje specifik lutkovnega gledališča - www.sigledal.org, 11.06.2010
• »Ah, saj so samo lutke« - www.mladina.si, 4. 4. 2014
• Slovenska poslanica UNIMA ob svetovnem dnevu lutk - www.sigledal.org, 21.03.2014
• Edi Majaron in Agatha Freyer, oddaja Kulturomat - www.rtvslo.si, 22.03.2014
• Agata Freyer in Edi Majaron, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 29.04.2014
• Edi Majaron, jubilant, oddaja Ars Humana - www.rtvslo.si, 30.11.2015
• Edi Majaron - o slovenskem lutkarstvu včeraj, danes in jutri, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 25.04.2017
• Edi Majaron, oddaja Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 21.10.2017
• Glasba in režija – v dialogu z Edijem Majaronom, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 14.11.2017
• Vera v lutko - razmišljanje o lutkovni umetnosti - www.rtvslo.si, 15.12.2017
• Agata Freyer, Edi Majaron - www.sigledal.org, 15.04.2016
• Mejniki lutkovne umetnosti, oddaja ARS humana - www.rtvslo.si, 19.03.2018
• “Pred menoj — nič, za menoj — potop!” - www.sigledal.org, 06.05.2018
• »Lutkovno umetnost doživljam kot komorno glasbo, ki je ustvarjena enako genialno kot velika simfonija«, oddaja Oder - ars.rtvslo.si, 11.08.2020