Janko Oven: Razlika med redakcijama
(Nova stran z vsebino: Oven, Janko Oven, Janko Janko Oven je na področje uprizoritvenih umetnosti s svojimi tehnično-inženirskimi...) |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
[[Kategorija:Oblikovalci svetlobe|Oven, Janko]] | [[Kategorija:Oblikovalci svetlobe|Oven, Janko]] | ||
Janko Oven je na področje uprizoritvenih umetnosti s svojimi tehnično-inženirskimi znanji vstopil v trenutku, ko so se veliki svetlobni učinki devetdesetih začeli umikati oblikam svetlob v postopkovnih uprizoritvenih in koreografskih pristopih, ki niso prenesli niti svetlobnih učinkov niti odrskih iluzij. Zavladala je svetloba minimalnih razlik, ki se je osredotočala na telesna in performativna gradiva. Izveninstitucionalni uprizoritveni sektor je zanj postal neformalna fakulteta oblikovanja svetlobe, na kateri so izkušnje, odločitve in premisleki začeli gostiti oblikovalsko domišljijo in koncepte. Oblikovalski spekter, s katerim je Janko Oven v zadnjih dveh letih umetniško soustvarjal koreografska dela, je izjemen. Zajema vse od svetlobnih kompozicij in konstrukcij do odprtih del, v katerih svetloba postane telo; aktiven in odziven plesni partner. Njegove svetlobne pisave so pretanjene, premišljene, celostne in relacijske. Leta 2018 je sodeloval pri tako različnih koreografskih delih, kot so ''Normal'' Veronike Valdes, ''Tja blizu'' Matevža Dobaja ter ''Samo za danes'' Maje Delak, leta 2019 v ''Treh verzijah prostora'' Barbare Novaković Kolenc, Tine Valentan in Maje Kalafatić, pri ''The Feline Project'' Dagmar Dachauer in pri ''Ctrl.Shitf.Esc'' Natalije Manojlović Varga, v zadnjem letu pa pri predstavah ''2gether/Al(l)one'' Johannesa Randolfa in Jerce Rožnik Novak ter ''TRI psice, DVA planeta, ENA raketa'' Urške Vohar. Janku Ovnu za dosežke v zadnjih dveh letih z velikim veseljem podeljujemo nagrado Ksenije Hribar za oblikovanje svetlobe. | Janko Oven je na področje uprizoritvenih umetnosti s svojimi tehnično-inženirskimi znanji vstopil v trenutku, ko so se veliki svetlobni učinki devetdesetih začeli umikati oblikam svetlob v postopkovnih uprizoritvenih in koreografskih pristopih, ki niso prenesli niti svetlobnih učinkov niti odrskih iluzij. Zavladala je svetloba minimalnih razlik, ki se je osredotočala na telesna in performativna gradiva. Izveninstitucionalni uprizoritveni sektor je zanj postal neformalna fakulteta oblikovanja svetlobe, na kateri so izkušnje, odločitve in premisleki začeli gostiti oblikovalsko domišljijo in koncepte. Oblikovalski spekter, s katerim je Janko Oven v zadnjih dveh letih umetniško soustvarjal koreografska dela, je izjemen. Zajema vse od svetlobnih kompozicij in konstrukcij do odprtih del, v katerih svetloba postane telo; aktiven in odziven plesni partner. Njegove svetlobne pisave so pretanjene, premišljene, celostne in relacijske. Leta 2018 je sodeloval pri tako različnih koreografskih delih, kot so ''Normal'' [[Veronika Valdes|Veronike Valdes]], ''Tja blizu'' [[Matevž Dobaj|Matevža Dobaja]] ter ''Samo za danes'' [[Maja Delak|Maje Delak]], leta 2019 v ''Treh verzijah prostora'' [[Barbara Novaković Kolenc|Barbare Novaković Kolenc]], [[Tina Valentan|Tine Valentan]] in [[Maja Kalafatić|Maje Kalafatić]], pri ''The Feline Project'' [[Dagmar Dachauer]] in pri ''Ctrl.Shitf.Esc'' [[Natalija Manojlović Varga|Natalije Manojlović Varga]], v zadnjem letu pa pri predstavah ''2gether/Al(l)one'' [[Johannes Randolf|Johannesa Randolfa]] in [[Jerca Rožnik Novak|Jerce Rožnik Novak]] ter ''TRI psice, DVA planeta, ENA raketa'' [[Urška Vohar|Urške Vohar]]. Janku Ovnu za dosežke v zadnjih dveh letih z velikim veseljem podeljujemo nagrado Ksenije Hribar za oblikovanje svetlobe. | ||
(Iz utemeljitve [[Nagrada Ksenije Hribar|Nagrade Ksenije Hribar]] za dosežke v zadnjih dveh letih na področju oblikovanja svetlobe) | (Iz utemeljitve [[Nagrada Ksenije Hribar|Nagrade Ksenije Hribar]] za dosežke v zadnjih dveh letih na področju oblikovanja svetlobe) | ||
Trenutna redakcija s časom 09:56, 17. september 2021
Janko Oven je na področje uprizoritvenih umetnosti s svojimi tehnično-inženirskimi znanji vstopil v trenutku, ko so se veliki svetlobni učinki devetdesetih začeli umikati oblikam svetlob v postopkovnih uprizoritvenih in koreografskih pristopih, ki niso prenesli niti svetlobnih učinkov niti odrskih iluzij. Zavladala je svetloba minimalnih razlik, ki se je osredotočala na telesna in performativna gradiva. Izveninstitucionalni uprizoritveni sektor je zanj postal neformalna fakulteta oblikovanja svetlobe, na kateri so izkušnje, odločitve in premisleki začeli gostiti oblikovalsko domišljijo in koncepte. Oblikovalski spekter, s katerim je Janko Oven v zadnjih dveh letih umetniško soustvarjal koreografska dela, je izjemen. Zajema vse od svetlobnih kompozicij in konstrukcij do odprtih del, v katerih svetloba postane telo; aktiven in odziven plesni partner. Njegove svetlobne pisave so pretanjene, premišljene, celostne in relacijske. Leta 2018 je sodeloval pri tako različnih koreografskih delih, kot so Normal Veronike Valdes, Tja blizu Matevža Dobaja ter Samo za danes Maje Delak, leta 2019 v Treh verzijah prostora Barbare Novaković Kolenc, Tine Valentan in Maje Kalafatić, pri The Feline Project Dagmar Dachauer in pri Ctrl.Shitf.Esc Natalije Manojlović Varga, v zadnjem letu pa pri predstavah 2gether/Al(l)one Johannesa Randolfa in Jerce Rožnik Novak ter TRI psice, DVA planeta, ENA raketa Urške Vohar. Janku Ovnu za dosežke v zadnjih dveh letih z velikim veseljem podeljujemo nagrado Ksenije Hribar za oblikovanje svetlobe.
(Iz utemeljitve Nagrade Ksenije Hribar za dosežke v zadnjih dveh letih na področju oblikovanja svetlobe)