Uroš Smolej: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
 
(5 vmesnih redakcij drugega uporabnika ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
<div style="float: right">[[Slika:Uroš Smolej.jpg|Uroš Smolej / Foto Mimi Antolović]]</div>
<div style="float: right">[[Slika:UrosSmolej2024.png|Foto: Peter Giodani]]</div>
[[Kategorija:Ustvarjalci|Smolej, Uroš]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Smolej, Uroš]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Smolej, Uroš]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Smolej, Uroš]]
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Dramski igralec Uroš Smolej se je rodil 7. marca 1974 na Jesenicah. Po končanem srednješolskem izobraževanju se le leta 1994 vpisal na [[AGRFT]] v Ljubljani, kjer je zaključil študij pri profesorjih [[Boris Cavazza|Borisu Cavazzi]] in [[Jožica Avbelj|Jožici Avbelj]] z vlogama Barta v ''Razrednem sovražniku'' Nigela Williamsa (r. [[Vojko Zidar]]) in generala Etienna Longsegurja v Vitracovi igri ''Victor ali otroci na oblasti'' (r. [[Samo M. Strelec]]). Za vlogo Barta je (skupaj s soigralci) leta 1998 prejel akademijsko Prešernovo nagrado. Diplomiral je leta 1998.  
Dramski igralec Uroš Smolej se je rodil 7. marca 1974 na Jesenicah. Po končanem srednješolskem izobraževanju se le leta 1994 vpisal na [[AGRFT]] v Ljubljani, kjer je zaključil študij pri profesorjih [[Boris Cavazza|Borisu Cavazzi]] in [[Jožica Avbelj|Jožici Avbelj]] z vlogama Barta v ''Razrednem sovražniku'' Nigela Williamsa (r. [[Vojko Zidar]]) in generala Etienna Longsegurja v Vitracovi igri ''Victor ali otroci na oblasti'' (r. [[Samo M. Strelec]]). Za vlogo Barta je (skupaj s soigralci) leta 1998 prejel akademijsko Prešernovo nagrado. Diplomiral je leta 1998.  


Že v času študija je nase opozoril z več igralskimi kreacijami: za vlogo Arthurja Rimbauda v Mrakovem ''Begu iz pekla'' (r. [[Damir Zlatar Frey]], [[Koreodrama|Koreodrama Ljubljana]], 1996) je prejel [[Borštnikovo nagrado]] za mladega igralca, za naslovno vlogo v Shakespearovem ''Othellu'' (r. [[Boris Cavazza]], [[AGRFT]], 1996) pa so mu podelili [[Severjeva nagrada|Severjevo nagrado]] za najboljšega študenta. Za nastopa v uprizoritvah ''O tem se ne govori'' Mortona Harryja (r. [[Samo M. Strelec]], [[PG Kranj]], 1996) in ''Sapramiška'' [[Svetlana Makarovič|Svetlane Makarovič]] ([[PG Kranj]], 2000) je prejel [[Nagrada festivala Zlata paličica|nagradi zlata paličica]].
Že v času študija je nase opozoril z več igralskimi kreacijami: za vlogo Arthurja Rimbauda v Mrakovem ''Begu iz pekla'' (r. [[Damir Zlatar Frey]], [[Koreodrama|Koreodrama Ljubljana]], 1996) je prejel [[Borštnikovo nagrado]] za mladega igralca, za naslovno vlogo v Shakespearovem ''Othellu'' (r. [[Boris Cavazza]], [[AGRFT]], 1996) pa so mu podelili [[Severjeva nagrada|Severjevo nagrado]] za najboljšega študenta. Za nastopa v uprizoritvah ''O tem se ne govori'' Mortona Harryja (r. [[Samo M. Strelec]], [[PG Kranj]], 1996) in ''Sapramiška'' [[Svetlana Makarovič|Svetlane Makarovič]] ([[PG Kranj]], 2000) je prejel [[Nagrada festivala Zlata paličica|nagradi zlata paličica]].


Takoj po diplomi se je zaposlil v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču]] v Kranju, kjer je bil dve sezoni, od leta 2001 je stalni član [[MGL]], občasno pa nastopa tudi v drugih gledališčih. Njegova pot je ostala tlakovana z nagradami: leta 2002 je prejel [[Borštnikovo nagrado]] za vlogi Bartleyja v ''Kriplu z Inishmaana'' (r. [[Mateja Koležnik]]) in Njega v ''Dvoboju'' (r. [[Diego de Brea]], [[Gledališče Glej]], 2002), leta 2004 so mu na celjskih [[Dnevi komedije|Dnevih komedije]] podelili naziv žlahtni komedijant za nastop v ''Burki o jezičnem dohtarju'' (r. [[Vito Taufer]], Špas teater, 2003), leta istega leta pa je za vlogo Čackega v uprizoritvi ''Gorje pametnemu'' Gribojedova (r. [[Zvone Šedlbauer]]) prejel še Dnevnikovo in [[Borštnikovo nagrado]]. Za vloge Carterja v ''Prasici debeli'' Neila LaButea (r. Saša Anočić), naslovnega junaka v Shakespearovem ''Hamletu'' (r. [[Matjaž Zupančič]]) in Konferansjeja v mjuziklu ''Kabaret'' Joeja Masteroffa, Johna Kanderja in Freda Ebba (r. [[Stanislav Moša]]) je leta 2006 prejel [[Severjeva nagrada|Severjevo nagrado]]. Za vlogo Konferansjeja je leta 2007 prejel še Dnevnikovo in Borštnikovo nagrado, leta 2008 pa [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]]. Leta 2009 so mu za vlogo Jerryja/ Daphne v mjuziklu ''Sugar – Nekateri so za vroče'' Petra Stonea, Julea Stynea in Boba Merrilla (r. [[Stanislav Moša]]) na Dnevih komedije znova podelili naziv žlahtnega komedijanta.
Takoj po diplomi se je zaposlil v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču]] v Kranju, kjer je bil dve sezoni, od leta 2001 je stalni član [[MGL]], občasno pa nastopa tudi v drugih gledališčih. Njegova pot je ostala tlakovana z nagradami: leta 2002 je prejel [[Borštnikovo nagrado]] za vlogi Bartleyja v ''Kriplu z Inishmaana'' (r. [[Mateja Koležnik]]) in Njega v ''Dvoboju'' (r. [[Diego de Brea]], [[Gledališče Glej]], 2002), leta 2004 so mu na celjskih [[Dnevi komedije|Dnevih komedije]] podelili naziv žlahtni komedijant za nastop v ''Burki o jezičnem dohtarju'' (r. [[Vito Taufer]], Špas teater, 2003), leta istega leta pa je za vlogo Čackega v uprizoritvi ''Gorje pametnemu'' Gribojedova (r. [[Zvone Šedlbauer]]) prejel še Dnevnikovo in [[Borštnikovo nagrado]]. Za vloge Carterja v ''Prasici debeli'' Neila LaButea (r. Saša Anočić), naslovnega junaka v Shakespearovem ''Hamletu'' (r. [[Matjaž Zupančič]]) in Konferansjeja v mjuziklu ''Kabaret'' Joeja Masteroffa, Johna Kanderja in Freda Ebba (r. [[Stanislav Moša]]) je leta 2006 prejel [[Severjeva nagrada|Severjevo nagrado]]. Za vlogo Konferansjeja je leta 2007 prejel še Dnevnikovo in Borštnikovo nagrado, leta 2008 pa [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]]. Leta 2009 so mu za vlogo Jerryja/ Daphne v mjuziklu ''Sugar – Nekateri so za vroče'' Petra Stonea, Julea Stynea in Boba Merrilla (r. [[Stanislav Moša]]) na Dnevih komedije znova podelili naziv žlahtnega komedijanta.


Igral je v številnih celovečernih, kratkih in TV filmih, med drugim v ''Črepinjicah'' Janeza Lapajneta (1997), ''Patriotu'' Tuga Štiglica (1998), ''Ljubljana je ljubljena'' Matjaža Klopčiča (2005), ''Kratkih stikih'' Janeza Lapajneta (2006) in ''Angela Vode – skriti spomin'' Maje Weiss (2009). Beleži tudi preko 200 nastopov v radijskih igrah.
Igral je v številnih celovečernih, kratkih in TV filmih, med drugim v ''Črepinjicah'' Janeza Lapajneta (1997), ''Patriotu'' Tuga Štiglica (1998), ''Ljubljana je ljubljena'' Matjaža Klopčiča (2005), ''Kratkih stikih'' Janeza Lapajneta (2006) in ''Angela Vode – skriti spomin'' Maje Weiss (2009). Beleži tudi preko 200 nastopov v radijskih igrah.


Gledališki strokovnjaki ves čas govorijo o enem najboljših igralcev svoje generacije, ki ga odlikuje gibalna suverenost in govorni ter glasovni razpon. Očitno Smolej ta izrazna sredstva s pridom uporablja, a opozoriti je potrebno predvsem na raznolikost vlog, ki jih je oblikoval in tega zanesljivo ni uspel zgolj z zunanjimi sredstvi, ampak s študioznostjo, delavnostjo in raziskovanjem materiala in sodobnega izraza gledališke igre.
Gledališki strokovnjaki ves čas govorijo o enem najboljših igralcev svoje generacije, ki ga odlikuje gibalna suverenost in govorni ter glasovni razpon. Očitno Smolej ta izrazna sredstva s pridom uporablja, a opozoriti je potrebno predvsem na raznolikost vlog, ki jih je oblikoval in tega zanesljivo ni uspel zgolj z zunanjimi sredstvi, ampak s študioznostjo, delavnostjo in raziskovanjem materiala in sodobnega izraza gledališke igre.
   
   
Že leta 1996 je bil prvič nagrajen na [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovem srečanju]] kot mladi igralec, v času študija pa je prejel tudi študentsko Severjevo in Prešernovo nagrado. Z vso odgovornostjo je oblikoval like v otroških predstavah in bil leta 1997 in 2000 nagrajen z Zlato paličico. V sledečih desetih letih je prejel še 3 Borštnikove nagrade, bil dva krat Žlahtni komedijant na Dnevih komedije v Celju, bil dva krat razglašen kot najboljši igralec sezone s strani časopisa Dnevnik in je leta 2008 prejel [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada.]]
Odigral je veliko število naslovnih ali glavnih vlog in pri tem izkoristil možnosti velikih kreacij, ki so bile nagrajene z aplavzom, dobrimi odmevi med strokovno javnostjo in številnimi nagradami.
Odigral je veliko število naslovnih ali glavnih vlog in pri tem izkoristil možnosti velikih kreacij, ki so bile nagrajene z aplavzom, dobrimi odmevi med strokovno javnostjo in številnimi nagradami.


Vrstica 42: Vrstica 34:


==Nagrade==
==Nagrade==
*2009 Žlahtni komedijant na Dnevih komedije v Celju za vlogo '''Daphne'''  (Sugar – Nekateri so za vroče, MGL)
*2018 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Nagrada žlahtni komedijant]] na 27. festivalu [[Dnevi komedije]] za vlogo '''Župnika''' ([[Gašper Tič]], Davor Herceg ''Trač'', [[MGL]] in [[Gledališče Koper]])
*2016 Nagrada Tantadruj ustvarjalni ekipi za gledališki dosežek za vlogo '''Donatelle''' (''Trio'' Gašperja Tiča, režija Jaka Ivanc, [[Gledališče Koper]])
*2009 [[Nagrade festivala Dnevi komedije|Nagrada žlahtni komedijant]] na Dnevih komedije v Celju za vlogo '''Daphne'''  (Sugar – Nekateri so za vroče, MGL)
*2008 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Nagrada Prešernovega sklada]] za vlogo '''Konferansjeja''' v ''Kabaretu'' J. Masteroffa, J. Kanderja in F. Ebba, MGL
*2008 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Nagrada Prešernovega sklada]] za vlogo '''Konferansjeja''' v ''Kabaretu'' J. Masteroffa, J. Kanderja in F. Ebba, MGL
*2007 [[Dnevnikova nagrada za umetniški dosežek|Dnevnikova nagrada]] za vlogo '''Konferansjeja''' v ''Kabaretu'' J. Masteroffa, J. Kanderja in F. Ebba, MGL
*2007 [[Dnevnikova nagrada za umetniški dosežek|Dnevnikova nagrada]] za vlogo '''Konferansjeja''' v ''Kabaretu'' J. Masteroffa, J. Kanderja in F. Ebba, MGL
Vrstica 68: Vrstica 62:
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/uros-smolej-uzitek-prestopanja UROŠ SMOLEJ: Užitek prestopanja - www.sigledal.org, 16.12.2011]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/uros-smolej-uzitek-prestopanja UROŠ SMOLEJ: Užitek prestopanja - www.sigledal.org, 16.12.2011]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/neobvezno-v-nedeljo/174294832 Uroš Smolej, Oddaja Neobvezno v nedeljo - www.rtvslo.si, 14.09.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/neobvezno-v-nedeljo/174294832 Uroš Smolej, Oddaja Neobvezno v nedeljo - www.rtvslo.si, 14.09.2014]
*[https://www.vecer.com/uros-smolej-dozivel-sem-sok-ki-ga-zlepa-nisem-mogel-premostiti-6409621 Uroš Smolej: "Doživel sem šok, ki ga zlepa nisem mogel premostiti" - www.vecer.com, 21.02.2018]

Trenutna redakcija s časom 21:21, 5. september 2024

Foto: Peter Giodani

Življenjepis

Dramski igralec Uroš Smolej se je rodil 7. marca 1974 na Jesenicah. Po končanem srednješolskem izobraževanju se le leta 1994 vpisal na AGRFT v Ljubljani, kjer je zaključil študij pri profesorjih Borisu Cavazzi in Jožici Avbelj z vlogama Barta v Razrednem sovražniku Nigela Williamsa (r. Vojko Zidar) in generala Etienna Longsegurja v Vitracovi igri Victor ali otroci na oblasti (r. Samo M. Strelec). Za vlogo Barta je (skupaj s soigralci) leta 1998 prejel akademijsko Prešernovo nagrado. Diplomiral je leta 1998.

Že v času študija je nase opozoril z več igralskimi kreacijami: za vlogo Arthurja Rimbauda v Mrakovem Begu iz pekla (r. Damir Zlatar Frey, Koreodrama Ljubljana, 1996) je prejel Borštnikovo nagrado za mladega igralca, za naslovno vlogo v Shakespearovem Othellu (r. Boris Cavazza, AGRFT, 1996) pa so mu podelili Severjevo nagrado za najboljšega študenta. Za nastopa v uprizoritvah O tem se ne govori Mortona Harryja (r. Samo M. Strelec, PG Kranj, 1996) in Sapramiška Svetlane Makarovič (PG Kranj, 2000) je prejel nagradi zlata paličica.

Takoj po diplomi se je zaposlil v Prešernovem gledališču v Kranju, kjer je bil dve sezoni, od leta 2001 je stalni član MGL, občasno pa nastopa tudi v drugih gledališčih. Njegova pot je ostala tlakovana z nagradami: leta 2002 je prejel Borštnikovo nagrado za vlogi Bartleyja v Kriplu z Inishmaana (r. Mateja Koležnik) in Njega v Dvoboju (r. Diego de Brea, Gledališče Glej, 2002), leta 2004 so mu na celjskih Dnevih komedije podelili naziv žlahtni komedijant za nastop v Burki o jezičnem dohtarju (r. Vito Taufer, Špas teater, 2003), leta istega leta pa je za vlogo Čackega v uprizoritvi Gorje pametnemu Gribojedova (r. Zvone Šedlbauer) prejel še Dnevnikovo in Borštnikovo nagrado. Za vloge Carterja v Prasici debeli Neila LaButea (r. Saša Anočić), naslovnega junaka v Shakespearovem Hamletu (r. Matjaž Zupančič) in Konferansjeja v mjuziklu Kabaret Joeja Masteroffa, Johna Kanderja in Freda Ebba (r. Stanislav Moša) je leta 2006 prejel Severjevo nagrado. Za vlogo Konferansjeja je leta 2007 prejel še Dnevnikovo in Borštnikovo nagrado, leta 2008 pa nagrado Prešernovega sklada. Leta 2009 so mu za vlogo Jerryja/ Daphne v mjuziklu Sugar – Nekateri so za vroče Petra Stonea, Julea Stynea in Boba Merrilla (r. Stanislav Moša) na Dnevih komedije znova podelili naziv žlahtnega komedijanta.

Igral je v številnih celovečernih, kratkih in TV filmih, med drugim v Črepinjicah Janeza Lapajneta (1997), Patriotu Tuga Štiglica (1998), Ljubljana je ljubljena Matjaža Klopčiča (2005), Kratkih stikih Janeza Lapajneta (2006) in Angela Vode – skriti spomin Maje Weiss (2009). Beleži tudi preko 200 nastopov v radijskih igrah.

Gledališki strokovnjaki ves čas govorijo o enem najboljših igralcev svoje generacije, ki ga odlikuje gibalna suverenost in govorni ter glasovni razpon. Očitno Smolej ta izrazna sredstva s pridom uporablja, a opozoriti je potrebno predvsem na raznolikost vlog, ki jih je oblikoval in tega zanesljivo ni uspel zgolj z zunanjimi sredstvi, ampak s študioznostjo, delavnostjo in raziskovanjem materiala in sodobnega izraza gledališke igre.

Odigral je veliko število naslovnih ali glavnih vlog in pri tem izkoristil možnosti velikih kreacij, ki so bile nagrajene z aplavzom, dobrimi odmevi med strokovno javnostjo in številnimi nagradami.

Vloge v gledališču

Vloge na filmu in televiziji

  • 2009 Angela Vode- skriti spomin, r. Maja Weiss, RTV Slovenija
  • 2008 Prehod, r. Boris Palčič, A-Atlanta Ljubljana in RTV Slovenija
  • 2007 Osa, r. Kaja Tokuhisa, UL AGRFT Ljubljana
  • 2006 Kratki stiki, r. Janez Lapajne, Triglav film, Ljubljana
  • 2005 Brivec; Ljubljana je ljubljena, r. Matjaž Klopčič, Arsmedia, Ljubljana
  • 2001 Norma, r. Arne Brejc, UL AGRFT Ljubljana
  • 2001 Obleka dela človeka, r. Marko Naberšnik, UL AGRFT, Ljubljana
  • 1998 Patriot, r. Tugo Štiglic, Timaro Productions
  • 1997 Črepinjice, diplomski igrani film, r. Janez Lapajne, UL AGRFT Ljubljana

Zvočni posnetki

Tovornjak Gregec


Nagrade

Viri in literatura

Zunanje povezave