Jožica Avbelj

Foto: Jože Suhadolnik

Življenjepis

Slovenska gledališka in filmska igralka in profesorica za dramsko igro, Jožica Avbelj, se je rodila 15. novembra 1951 v Postojni. Dramsko igro in umetniško besedo je študirala na AGRFT v Ljubljani v letniku dramskega igralca Poldeta Bibiča. Absolvirala je v vlogi Agave v Evripidovih Bakhantkah, za katero je prejela diplomo Borštnikovega srečanja. Leta 1975 je diplomirala in se zaposlila v MGL.


Že v času študija je sodelovala pri projektih EG Glej in v uprizoritvi Spomenik G opozorila na mlado igralko, ki vehementno vstopa v slovenski gledališki prostor, ki obvlada totalno gledališče, ker obvlada do potankosti vsa igralska izrazna sredstva, od giba, zvoka, besede, mimike, do osvojitve in oživitve prostora.


Jožica Avbelj, nikoli, niti v zgodnjih nastopih, ni igrala mladostnih naivk, ampak je takoj ustvarjala kompleksne in komplicirane ženske like. Takšna je bila že Agava v akademijski postavitvi Evripidovih Bakhantk, Ljudmila v Krstu pri Savici in vsekakor Donja Rosita v Lorcovi drami, ki jo je prezentirala v širokem miselnem, čustvenem in igralskem diapazonu z minuciozno študioznostjo in natančnostjo. Ob vsem tem pa se je uspešno kosala z velikem časovnim razponom v Rositinem življenju.


Prve njene vloge so bile vezane na slovenske avtorje, saj je začela s Štihovim Spomenikom G, zelo hitro pa se je srečala tudi s Cankarjevimi liki in njena Lojzka v Hlapcih, Nina v Kralju na Betajnovi in kasneje Grudnovka v Cankarjevi komediji Za narodov blagor, so dokazale, da zna igralka postavljati drugačne dramaturške poudarke v gradnji svojih likov, da pa življenje lika vedno dosledno in prefinjeno gradira in ga privede do vrhunca trpljenja, spletkarjenja, zloma, notranjega zadovoljstva….


Ob velikih kreacijah slovenskih dramskih junakinj, kot so še Ismena v Smoletovi Antigoni, ali Veronika v Kmeclovih Celjskih grofih, pa je oblikovala tudi mnogo ženskih likov iz svetovne dramske zakladnice, klasične in sodobne. Za vlogo Ofelije (Shakespeare Hamlet) je nagrajena z Borštnikovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, prav tako je prejela Borštnikovo nagrado tudi za vlogo Katarine v Shakespearjevi Ukročeni trmoglavki, za vlogo Donje Rosite v istoimenski Lorcovi drami, za vlogo B v Albeejevih Treh visokih ženskah


Kritik Aleš Berger je o njeni interpretaciji gluhoneme Sare v Medoffovi drami Otroci manjšega boga (r. Gregor Tozon, 1984) zapisal, »da se je Jožici Avbelj brez ene same besede posrečilo oblikovati vseskozi sugestivno in prepričljivo postavo, ves čas intenzivno navzočo v središču dogajanja«. O upodobitvi Cankarjeve Lojzke v Hlapcih (r. Dušan Jovanović, 1980) pa je kritik Andrej Inkret menil, da jo »sestavi iz samih neizrečeno tankih, drhtljivih nadrobnosti v nenavadno senzibilno, nemirno ljubečo žensko figuro«, in kasneje njen naslovni lik v uprizoritvi Božičeve Španske kraljice (r. Zvone Šedlbauer, 1987) ocenil kot »prefinjeno izniansirano in z lirično strogostjo izoblikovano vlogo tragične zaznamovanke«.


Avbljeva je prejela kar sedem Borštnikovih nagrad za igro in kot krono leta 2001 Borštnikov prstan, najvišje slovensko igralsko priznanje.


Ob svojem delu v Mestnem gledališču ljubljanskem je redno sodelovala tudi v drugih slovenskih gledališčih, predvsem pa je mnogo gostovala v tujini (Kanadi, ZDA, Švedski, Veliki Britaniji, Nizozemski, Švici, Poljski, Češki, Italiji, Avstriji, Avstraliji in v republikah bivše Jugoslavije). Leta 1996 je prejela naziv prvakinje MGL.


Od leta 2006 je redna profesorica za dramsko igro na AGRFT v Ljubljani, kjer je poučevala že od leta 1996. Bila je mentorica pri dveh magisterijih in več kot 30 diplomah. Kot gostujoča profesorica je poučevala na treh tujih univerzah (v Beogradu, Skopju in Corteu, Francija) in na dveh tujih igralskih šolah (Tel Aviv, Milano).


V svojem skoraj štiridesetletnem igralskem ustvarjanju je odigrala v več kot 90 gledaliških predstavah, več kot 20 filmih in mnogih televizijskih filmih in nadaljevankah ter radijskih igrah.


Ob podelitvi Borštnikovega prstana leta 2001 je v utemeljitvi teatrolog in kritik Jernej Novak zapisal «Igralska umetnost Jožice Avbelj je silovita in polna, vselej zaokrožena v smiselno celoto. Zdi se, da je takšna tudi njena življenjska pot igralke. Če je naključje hotelo, da je letošnje Borštnikovo srečanje, prvo v novem tisočletju, začelo s predstavo, s katero je na samostojno umetniško pot stopila prva generacija študentk in študentov Jožice Avbelj, pa nikakor ni naključje, da Borštnikovo srečanje 2001 sklenemo s podelitvijo prstana igralki, katere umetnost je v resnici rojena za novo tisočletje.«

Video

Jožica Avbelj v predstavi Spomenik G, r. Janez Janša, Dušan Jovanović, Maska, Mestno gledališče Ljubljana, 2009

Vloge v gledališču

2021-

2011-2020

2001-2010

1991-2000

1981-1990

1969-1980

  • 1974 Agaue; Evripid Bakhantke, r. Matija Logar, AGRFT Ljubljana

Vloge na filmu in televiziji

2011-

  • 2014 Inferno, r. Vinko Möderndorfer, Forum Ljubljana, Kinorama, Sektor film, Delirium films Beograd, RTV Slovenija
  • 2012 Mladost, r. Sara Kern, UL AGRFT - Ljubljana

2001-2010

  • 2009 Laura; Piran-Pirano, r. Goran Vojnović, Arsmedia Ljubljana, Jadran film Zagreb, RTV Slovenija
  • 2008 Hit poletja, r. Metod Pevec, RTV Slovenija
  • 2008 Vaja zbora, r. Vinko Möderndorfer, RTV Slovenija
  • 2007 AgapE, r. Slobodan Maksimović, UL AGRFT Ljubljana
  • 2007 Bordo rdeča, r. Nejc Gazvoda, UL AGRFT Ljubljana
  • 2005 Klotilda; Ljubljana je ljubljena, r. Matjaž Klopčič, Arsmedia, Ljubljana
  • 2003 Pod njenim oknom, r. Metod Pevec, E-motion film, Ljubljana
  • 2003 Pesnikov portret z dvojnikom, r. Franci Slak, TV Slovenija in Česka Televize Praha
  • 2002 Mati; Fužine zakon, r. Goran Vojnović, UL AGRFT

1991-2000

  • 1993 Rojevanje Leara, dokumentarni film, r. Damjan Kozole, E-motion film Ljubljana in TV Slovenija

1981-1990

  • 1987 Nasmehi, r. Franci Slak, RTV Ljubljana
  • 1986 Lily Novy- pesnica dveh svetov, kratki igrani TV film, r.Iztok Tory, RTV Ljubljana
  • 1987 Polonca; Ljubezen nam je vsem v pogubo, r. Jože Gale, TV Ljubljana in Viba film Ljubljana
  • 1985 Milanova tajnica; Naš človek, r. Jože Pogačnik, Viba film Ljubljana
  • 1985 Sestra Kislih; Butnskala, r. Franci Slak, Viba film Ljubljana
  • 1984 Sestra Cecilija; Ljubezen, r. Rajko Ranfl, Viba film Ljubljana
  • 1984 Cveta; Leta odločitve, r. Boštjan Vrhovec, Viba film Ljubljana
  • 1983 Učiteljica; Trije prispevki k slovenski blaznosti, r. Žare Lužnik, Boris Jurjaševič, Mitja Milavec, Viba film Ljubljana
  • 1982 Razseljena oseba, r. Marjan Ciglič, Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana
  • 1982 Profesorica Erotika; Učna leta izumitelja Polža, r. Željko Kozinc, Viba film Ljubljana

1973-1980

  • 1980 Sonja; Nasvidenje v naslednji vojni, r. Živojin Pavlović, Viba film in Vesna film Ljubljana
  • 1980 Milena; Prestop, r. Matija Milčinski, Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana
  • 1979 Lenka; Olimpiada, TV film, r. Jana Kolarič, RTV Ljubljana
  • 1978 Pogled u noć, r. Nikola Stojanović, Sutjeska film Sarajevo, BIH
  • 1975 Krivda, kratki igrani, r. Tone Frelih, Viba film Ljubljana
  • 1974 Strah, r. Matjaž Klopčič, Viba film Ljubljana
  • 1973 Cecilija; Let mrtve ptice, r. Živojin Pavlović, Viba film Ljubljana

Nagrade

  • 2022 Igralska nagrado ZDUS “Marija Vera” za življenjsko delo
  • 2001 Borštnikov prstan
  • 2001 Dnevnikova nagrada za vlogo Ruth (D. Margulies Zgodbi o uspehu) in za vlogo Tereze (S. Stephenson Spomin vode - oboje MGL. Nagrado si delita z Bernardo Oman.)
  • 1998 Žlahtna komedijantka na Dnevih komedije v Celju za vlogo Dorine (J. B. P. Molier Tartuffe , MGL)
  • 1997 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo B ( E. Albee Tri visoke ženske, MGL)
  • 1994 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Helene (I. Cankar Za narodov blagor, MGL)
  • 1988 Dnevnikova nagrada za vlogo Katarine (W. Shakespeare Ukročena trmoglavka, MGL)
  • 1987 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Španske kraljice (P. Božič Španska kraljica, MGL)
  • 1985 Nagrada na MESSu v Sarajevu za vlogo Sare Norman (M. Medoff Otrocih manjšega boga, MGL)
  • 1985 Nagrada Prešernovega sklada za vlogo Ofelije (W. Shakespeare Hamlet) in za vlogo Sare Norman (M. Medoffa Otrocih manjšega boga - oboje MGL)
  • 1984 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Ofelije (W. Shakespeare Hamlet , MGL)
  • 1981 Sterijeva nagrada za vlogo Lojzke (I. Cankar Hlapci , MGL)
  • 1981 Župančičeva nagrada za vlogo Veronike (M. Kmecl Friderik z Veroniko ali Grof Celjski danes in nikdar več) in za vlogo Millerjeve žene (F. Schiller Spletka in ljubezen) in za vlogo Lojzke (I. Cankar Hlapci - vse MGL)
  • 1980 Bronasta vrtnica na Novogoriškem srečanju malih odrov za vlogo Veronike (M. Kmecl Friderik z Veroniko ali Grof Celjski danes in nikdar več, MGL)
  • 1979 Zlata ptica za vlogo Donje Rosite (F. G. Lorca Donja Rosita ali Kaj pravijo rože , MGL)
  • 1978 Borštnikova nagrada za vlogo Donje Rosite (F. G. Lorca Donja Rosita ali Kaj pravijo rože , MGL)
  • 1978 Nagrada 7 sekretarjev SKOJ-a za vlogo Donje Rosite (F. G. Lorca Donja Rosita ali Kaj pravijo rože , MGL)
  • 1974 Diploma Borštnikovega srečanja za vlogo Agaue (Evripid Bakhantke, AGRFT
  • 1972 Borštnikova nagrada za igro (Štih Spomenik G, EG Glej, Ljubljana)

Posebni članki

Viri in literatura

  • Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar
  • Spletna stran Mestnega gledališča ljubljanskega
  • Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994
  • Almanah Borštnikovega srečanja,Urednica Mateja Jančar, Borštnikovo srečanje Maribor, 2002
  • Spletna stran Filmskega sklada Slovenije (http://www.film-sklad.si/)
  • Spletna stran repertorja slovenskih gledališč Sigledal-REP (http://www.sigledal.org/rep)
  • Spletna stran AGRFT Ljubljana (e-kumba)

Zunanje povezave