Srečko Fišer: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
 
(91 vmesnih redakcij 9 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Ustvarjalci|Fišer, Srečko]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Fišer, Srečko]][[Kategorija:Umetniški vodje|Fišer,Srečko]]
[[Kategorija:Dramatika|Fišer, Srečko]]
[[Kategorija:Dramatika|Fišer, Srečko]]
[[Kategorija:Avtorji|Fišer, Srečko]]
[[Kategorija:Avtorji|Fišer, Srečko]]
[[Priimek ime:=Fišer, Srečko| ]]
[[Kategorija:Lektorji|Fišer, Srečko]]
<div style="float: right">[[Slika:Fiser1.jpg|Foto: Atelje Pavšič - Zavadlav]]</div>
==Življenjepis==
Srečko Fišer se je rodil 15. 6. 1953 v Ajdovščini, maturiral je na novogoriški gimnaziji, leta 1977 pa je diplomiral na [http://www.ff.uni-lj.si Filozofski fakulteti v Ljubljani] iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenskega jezika in književnosti. Že med študijem je začel leta 1974 pisati ocene književnih del za Radio Ljubljana in Dnevnik, kar je delal do leta 1983. Leta 1976 je, prav tako med študijem, začel objavljati prve publicistične spise in prevode.




==Življenjepis==
Od leta 1977 do 1979 je bil lektor za slovenski jezik na univerzi v Nottinghamu v Veliki Britaniji, od leta 1981 je gledališki lektor in pri marsikateri predstavi tudi neavtorizirani dramaturški sodelavec v ''[http://www.sng-ng.si/ Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica]'' (prej Primorsko dramsko gledališče), kjer je bil v sezonah 1989/90 in 2009/2010 tudi umetniški vodja.  
Srečko Fišer se je rodil 15. 6. 1953 v Ajdovščini, maturiral je na novogoriški gimnaziji, leta 1977 pa je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenskega jezika in književnosti. Od leta 1977 do 1979 je bil lektor za slovenski jezik na univerzi v Nottinghamu v Veliki Britaniji, od leta 1981 je gledališki lektor in pri marsikateri predstavi tudi neavtorizirani dramaturški sodelavec v ''[[Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica]]'' (prej Primorsko dramsko gledališče), kjer je bil v sezoni 1989/90 tudi umetniški vodja. Njegova poglavitna dejavnost je prevajanje, prevaja angleško-ameriško in italijansko literaturo (prevaja pa tudi iz francoščine), piše pa tudi literarne kritike, eseje in študije h knjižnim izdajam svojih prevodov.  
 
 
Doslej so bila uprizorjena naslednja njegova dela: libreto enodejanske pravljične operice ''Lucija in Ambrozij'', mladinska basen ''Vonj poljskega zajca'', odrska priredba Kosmačevega ''Tistega lepega dne,'' dramatizacija Dumasovega romana ''Kraljica Margot, Medtem'' po motivih Prima Levija (nagrada za najboljše dramsko besedilo in najboljšo uprizoritev na festivalu Borštnikovo srečanje 2005) ter ''Prihodnje, odhodnje'' (besedilo je bilo nominirano za Grumovo nagrado 2004).  


==Prevajalsko delo==
Prevodi dram
*''[[Ettore Petrolini: Chicchignola]]''
*''[[Luigi Pirandello: Šest oseb išče avtorja]]'', 1984, 2001
*''[[Pier Paolo Pasolini: Orgija]]'', 1985
*''[[Eduardo De Filippo: Velika magija]]'', Gledališki list, 2001/02
*''[[Eduardo De Filippo: Božič pri Cupiellovih]]''
*''[[John Webster: Vojvodinja Malfijska]]'', 1987
*''[[Alan Ayckbourn: Razglašeni zbor]]'', 1989
*''[[Carlo Goldoni: Pahljača]]''
*''[[Angelo Beolco Ruzante: Lubjezen, uojska, lakota]]'', skupaj z  I. Mlakarjem, 1990
*''[[Luigi Pirandello: Henrik IV.]]''
*''[[Luigi Pirandello: Kot me ti hočeš]]''
*''[[Aldo Nicolaj: Ni bila peta, bila je deveta]]''
*''[[Howard Barker: Ljubezen dobrega moža]]'', 1994
*''[[Eugène Ionesco: Plešasta pevka]]''
*''[[Eugène Ionesco: Delirij v dvoje]]''
*''[[Sam Shepard: Misel lažnivka ]]'', 1995
*''[[Jim Cartwright: Dva]]'', 1997
*''[[Pierre de Marivaux: Disput]]'', 1996
*''[[Peter Barnes: Ni tako slabo kot zgleda]]''
*''[[Samuel Beckett: Konec igre]]'', 1998
*''[[Neil Simon: Jetnik Druge avenije]]'', 1998
*''[[Angelo Beolco Ruzante: Muhca]]'', skupaj z Iztokom Mlakarjem, 1990
*''[[Carlo Goldoni: Sluga dveh gospodarjev]]'', 1999
*''[[David Ives: Zadet pravi čas]]'', 1990
*''[[Carlo Goldoni: Beneška dvojčka]]'', 2003
*''[[Ken Ludwig: Ti nori tenorji]]''
*''[[Carlo Gozzi: Zeleni ptiček]]'', 2004
*''[[Christopher Marlowe: Edward Drugi]]'', 1997
*''[[Oscar Wilde: Saloma]]'', 2006
*''[[Arturo Annecchino: Alica]]'', 2005
*''[[Aldo Nicolaj: Monologi]]''
*''[[Luigi Pirandello: Seminčè]]''


Prevodi proze
Njegova poglavitna dejavnost je prevajanje, prevaja angleško-ameriško in italijansko literaturo (prevaja pa tudi iz francoščine), piše tudi literarne kritike, eseje in študije h knjižnim izdajam svojih prevodov. Srečko Fišer velja za enega najbolj cenjenih prevajalcev v Sloveniji.


*''[[Henry James: Obrat vijaka]]'', 1982
==Prevajalsko delo==
*''[[Umberto Eco: Ime rože]]'', 1984, 1985, 1999, 2004, 2006
===Prevajalec===
*''[[Virginia Woolf: Valovi]]'', 1986
{{#dynamic_content:rep | person | 59 | translations}}
*''[[Italo Svevo: Kratko sentimentalno potovanje]]'', 1988
===Prevodi dram===
*''[[Italo Calvino: Nevidna mesta]]''
*Spiro Scimone: ''Kuverta''
*''[[Italo Calvino: Grad prekrižanih usod]]'', 1990
*Percy Bysshe Shelley: ''Cenci''
*''[[Elsa Morante: Aracoeli]]'', 1993
*Marin Držić: ''Dundo Maroje''
*''[[Kazuo Ishiguro: Ostanki dneva]]'', 1995
*William Shakespeare: ''Tit Andronik''
*''[[William Faulkner: V smrtni uri]]'', 1996
*Oscar Wilde: ''Saloma''
*Antologija ''[[Odgrnjena tančica]]'': iz angleške kratke proze (XIX. stoletja) s "fantastično" tematiko, 2000
*Quentin Tarantino: ''Stekli psi''
*''[[Giovanni Verga: Rdečelasec Hudadlaka]]'', izbrane novele, skupaj z Nikom Koširjem in Nikom Kuretom, 1983
*Ettore Petrolini: ''Chicchignola''
*Luigi Pirandello: ''Šest oseb išče avtorja'', 1984, 2001
*Pier Paolo Pasolini: ''Orgija'', 1985
*Eduardo De Filippo: ''Velika magija'', Gledališki list, 2001/02
*Eduardo De Filippo: ''Božič pri Cupiellovih''
*John Webster: ''Vojvodinja Malfijska'', 1987
*Alan Ayckbourn: ''Razglašeni zbor'', 1989
*Carlo Goldoni: ''Pahljača''
*Angelo Beolco Ruzante: ''Lubjezen, uojska, lakota'', skupaj z  I. Mlakarjem, 1990
*Luigi Pirandello: ''Henrik IV.''
*Luigi Pirandello: ''Kot me ti hočeš''
*Aldo Nicolaj: ''Ni bila peta, bila je deveta''
*Howard Barker: ''Ljubezen dobrega moža'', 1994
*Eugène Ionesco: ''Plešasta pevka''
*Eugène Ionesco: ''Delirij v dvoje''
*Sam Shepard: ''Misel lažnivka'', 1995
*Jim Cartwright: ''Dva'', 1997
*Pierre de Marivaux: ''Disput'', 1996
*Peter Barnes: ''Ni tako slabo kot zgleda''
*Samuel Beckett: ''Konec igre'', 1998
*Neil Simon: ''Jetnik Druge avenije'', 1998
*Angelo Beolco Ruzante: ''Muhca'', skupaj z Iztokom Mlakarjem, 1990
*Carlo Goldoni: ''Sluga dveh gospodarjev'', 1999
*David Ives: ''Zadet pravi čas'', 1990
*Carlo Goldoni: ''Beneška dvojčka'', 2003
*Ken Ludwig: ''Ti nori tenorji''
*Carlo Gozzi: ''Zeleni ptiček'', 2004
*Christopher Marlowe: ''Edward Drugi'', 1997
*Oscar Wilde: ''Saloma'', 2006
*Arturo Annecchino: ''Alica'', 2005
*Aldo Nicolaj: ''Monologi''
*Luigi Pirandello: ''Seminčè''
*Goldoni: ''Zaljubljenca'' (SNG Drama LJ, 2016)
*Shakespeare: ''Romeo in Julija'' (SLG Celje, 2017)


Prevodi poezije
===Prevodi proze===
*Ernest Hemingway: ''Starec in morje''
*Henry James: ''Obrat vijaka'', 1982
*Umberto Eco: ''Ime rože'', 1984, 1985, 1999, 2004, 2006
*Virginia Woolf: ''Valovi'', 1986
*Italo Svevo: ''Kratko sentimentalno potovanje'', 1988
*Italo Calvino: ''Nevidna mesta''
*Italo Calvino: ''Grad prekrižanih usod'', 1990
*Elsa Morante: ''Aracoeli'', 1993
*Kazuo Ishiguro: ''Ostanki dneva'', 1995
*William Faulkner: ''V smrtni uri'', 1996
*Antologija ''Odgrnjena tančica'': iz angleške kratke proze (XIX. stoletja) s "fantastično" tematiko, 2000
*Giovanni Verga: ''Rdečelasec Hudadlaka'', izbrane novele, skupaj z Nikom Koširjem in Nikom Kuretom, 1983


*''[[William Shakespeare: Soneti]]'', 2005
===Prevodi poezije===
*izbor poezije Torquata Tassa z naslovom ''[[Ljubezen je duša sveta]]'', 2004
*Michelangelo: ''Stihi'', 2014
*William Shakespeare: ''Soneti'', 2005
*izbor poezije Torquata Tassa z naslovom ''Ljubezen je duša sveta'', 2004


Prevodi esejistike
===Prevodi esejistike===
*Arnaldo Momigliano: ''Razprave iz historiografije II.'', prva knjiga skupaj s prevajalcema Ervinom Hladnikom Milharčičem in Jožetom Vogrincem, druga knjiga samostojen prevod, 1988
*Eugenio Garin: ''Spisi o humanizmu in renesansi'', 1993
*Giovanni Levi: ''Nematerialna dediščina: življenjska pot piemontskega eksorcista iz XVII. stoletja'', 1995


*''[[Arnaldo Momigliano: Razprave iz historiografije II.]]'', prva knjiga skupaj s prevajalcema Ervinom Hladnikom Milharčičem in Jožetom Vogrincem, druga knjiga samostojen prevod, 1988
==Dramska besedila==
*''[[Eugenio Garin: Spisi o humanizmu in renesansi]]'', 1993
*''Energija vetra''
*''[[Giovanni Levi: Nematerialna dediščina: življenjska pot piemontskega eksorcista iz XVII. stoletja]]'', 1995
* 2008 ''[[Nestalno nebo]]''
* 2004 ''[[Medtem]]''
* 2003 ''[[Prihodnje, odhodnje]]''
* 1994 ''[[Vonj poljskega zajca ali Večer v življenju Borisa Lisjaka]]''


==Naslovi dram==
==Dramatizacije==
*''[[Lucija in Ambrozij]]''. Libreto za »enodejansko pravljično operico« (po noveli Zasuk Marka Švabića), 1989
*''Pogovori, samogovori''
*''[[Vonj poljskega zajca ali večer v življenju Borisa Lisjaka]]''. Mladinska basen, 1994
* 1988 ''[[Kraljica Margot]]''  
*''[[Tistega lepega dne]]''. Odrska priredba scenarija Pesem in pevci ter novele Tistega lepega dne Cirila Kosmača, 1988
* 1988 ''[[Tistega lepega dne]]''
*''[[Prihodnje, odhodnje]]''. Komedija, melodrama, 2003
* 1989 ''[[Lucija in Ambrozij]]''
*''[[Kraljica Margot]]''. Odrska priredba romana Alexandra Dumasa ter filmskega scenarija Danièle Thompson in Patricea Chéreauja, 1988
*''[[Medtem]]''. Po motivih romana Premirje Prima Levija, 2004


<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
===Celotna besedila===
===Celotna besedila===
*{{Doc|MEDTEM.pdf|Medtem ©}}
*{{Doc|PRIHODNJE.pdf|Prihodnje, odhodnje ©}}
*{{Doc|LISJAK.pdf|Vonj poljskega zajca ali večer v življenju Borisa Lisjaka ©}}
*{{Pdf|Nestalno_nebo.pdf|Nestalno nebo}}
*{{Pdf|ČAS_JE_KRENIL.pdf|Čas je krenil svojo pot}}
*2015 {{Pdf|Arheologija_slovenske_komedije_1_-_nad_nami_modro_nebo.pdf|Nad nami modro nebo}}, iz cikla Arheologija slovenske komedije
*2017 {{Pdf|Arheologija_slovenske_komedije_2_-_verjemi.pdf|Verjemi}}, iz cikla Arheologija slovenske komedije
==Lektor==
{{#dynamic_content:rep | person | 59 | proofreadings}}
==Galerija==
<gallery>
Slika:prihodnje fiser.jpg|
Slika:Prihodnje.jpg|
Slika:pet.jpg|
Slika:sest.jpg|
Slika:stiri.jpg|
Slika:medtem fiser.jpg|
Slika:Medtem.jpg|
Slika:Medtemm.jpg|
</gallery>


==Nagrade==
==Nagrade==
Za prevajalsko delo
Za prevajalsko delo


*1997 ''[[Sovretova nagrada]]'' za prevod romana V smrtni uri in prevod romana Ostanki dneva
*2024 [[tantadruj]] za življenjsko delo
*2013 Borštnikova nagrada na 48. FBS za prevod ''Hamleta'' Williama Shakespeara v izvedbi [[SNG Drama Ljubljana]]
*2001 ''[[Bevkova nagrada]]'' za prevajalske dosežke
*2001 ''[[Bevkova nagrada]]'' za prevajalske dosežke
*1997 ''[[Sovretova nagrada]]'' za prevod romana ''V smrtni uri'' in prevod romana ''Ostanki dneva''


Za dramsko ustvarjanje
Za dramsko ustvarjanje


*2005 ''[[nagrada Dominika Smoleta]]'' za dramsko besedilo na ''[[Borštnikovem srečanju]]'' za dramo Medtem
*2022 Borštnikova nagrada za jezikovno priredbo ''jerebika, štrudelj, ples pa še kaj''
*2004 nominacija za ''[[Grumovo nagrado]]'' za dramo Prihodnje, odhodnje
*2009 nominacijo za [[Nagrada Slavka Gruma|nagrado Slavka Gruma]] za dramo ''Nestalno nebo''
*2005 [[Nagrade Borštnikovega srečanja#Nagrada Dominika Smoleta|Nagrada Dominika Smoleta]] za dramsko besedilo na ''[[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]]'' za dramo Medtem
*2004 nominacija za ''[[Nagrada Slavka Gruma|nagrado Slavka Gruma]]'' za dramo ''Prihodnje, odhodnje''


==Značilnosti Fišerjevega opusa==
==Značilnosti Fišerjevega opusa==
Srečko Fišer se v svojih dramskih tekstih ukvarja z vprašanji vpliva časa/dogodkov (npr. muk koncentracijskega taborišča in nošenja bremena spomina nanj; človek, ki je preživel take nečloveške razmere, nosi s seboj vselej neko breme – »mental baggage« /Pezdir, 2004/, »strašna unutranja šuma« /Fišer, 60/ –, ki na videz svobodni svet po preživetem s svojo težo in nezmožnostjo, da bi ga  človek odložil, zasužnjuje) na ljudi, vprašanju znajdevanja človeka v novem času, ki ni več stari čas (ker ga je pokopala svetovna kataklizma) in tudi še ne novi, ker ga je treba šele ustvariti (občutek, ki preveva človeka, ki se znajde v takem svetu, je občutek brezdomstva, »izgubljenosti v 'medsvetju'« /Gombač, 2004: 16/; »/B/rezdomstvo je temelj današnjega človeka /…/«, »vsi mi /smo/ brezdomci« /Gombač, 2004: 16/), vpliva ideologije na posameznika in ohranitev posameznikovega bistva v obdobju kolektivizma, po vojni, ko so vsi ljudje za eno – za obnovo porušenega sveta (o tem govori drama Prihodnje, odhodnje). Skozi Fišerjevo dramatiko se nam razkrivajo tudi vprašanja človeške vesti ob nečloveškem ravnanju s sočlovekom (vojaki v taboriščih) in vprašanja sveta, ki sreče ne pozna več, nanjo ohranja le spomin (če imamo spomin na srečen svet, je torej možno, da je kdaj tak svet res obstajal, kot nam pravi Grk v Medtem). Današnji »časi so hudi in svet je surov; / za šibke je v njem obstoj negotov« (pravi Jakob Jež v basni Vonj poljskega zajca ali večer v življenju Borisa Lisjaka /Fišer, 6/); stvari ljudi poneumljajo do te mere, da se briše meja med tipično človeškim, tipično živalskim in tipično predmetnim. Današnji človek je ujet v banalnosti, ker je izgubil srečo, jo nadomešča s stvarmi (mobiteli in beemveji) in zabavami brez vsebine, a je nadomestiti ne more.
Srečko Fišer se v svojih dramskih tekstih ukvarja z vprašanji vpliva časa/dogodkov na ljudi (npr. muk koncentracijskega taborišča in nošenja bremena spomina nanj), z vprašanji znajdevanja človeka v novem času, ki ni več stari čas (ker ga je pokopala svetovna kataklizma) in tudi še ne novi, ker ga je treba šele ustvariti (občutek, ki preveva človeka, ki se znajde v takem svetu, je občutek brezdomstva, »izgubljenosti v 'medsvetju'«), vpliva ideologije na posameznika in ohranitev posameznikovega bistva v obdobju kolektivizma, po vojni, ko so vsi ljudje težili k istemu cilju, k obnovi porušenega sveta(o tem govori drama Prihodnje, odhodnje). Skozi Fišerjevo dramatiko se nam razkrivajo tudi vprašanja človeške vesti ob nečloveškem ravnanju s sočlovekom (vojaki v taboriščih) in vprašanja sveta, ki sreče ne pozna več, nanjo ohranja le spomin (če imamo spomin na srečen svet, je torej možno, da je kdaj tak svet res obstajal, kot nam pravi Grk v Medtem). Današnji »časi so hudi in svet je surov; / za šibke je v njem obstoj negotov« (pravi Jakob Jež v basni Vonj poljskega zajca); stvari ljudi poneumljajo do te mere, da se briše meja med tipično človeškim, tipično živalskim in tipično predmetnim. Današnji človek je ujet v banalnosti, ker je izgubil srečo, jo nadomešča s stvarmi (mobiteli in beemveji) in zabavami brez vsebine, a je nadomestiti ne more.


==Viri in literatura==
==Viri in literatura==
Vrstica 113: Vrstica 160:
*Drago Bajt: Slovenski kdo je kdo. Ljubljana: Nova revija, 1999.
*Drago Bajt: Slovenski kdo je kdo. Ljubljana: Nova revija, 1999.
*Elektronska pošta Srečka Fišerja.
*Elektronska pošta Srečka Fišerja.
*Predavanja doc. dr. Mateje Pezdirc Bartol v šolskem letu 2006/07 na Oddelku za slovenistiko FFLJ.
*Spletna stran SNG Nova Gorica


[[spol:=M| ]]
[[rojstni dan:=15. junij| ]]
[[leto rojstva:=1953| ]]
[[kraj rojstva:=Ajdovščina| ]]
[[študij::Filozofska fakulteta| ]]
==Bibliografija==
==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
*[http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/srecko-fiser-prevajanje-je-hoja-med-nemogocimi-poli.html Srečko Fišer: Prevajanje je hoja med nemogočimi poli - www.delo.si, 11.02.2013]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/brez-samote-ne-gre-ali-srecko-fiser Brez samote ne gre ali Srečko Fišer - www.sigledal.org, 06.12.2013]
*[https://ars.rtvslo.si/2021/01/oder-295/ Gledališki lektor in prevajalec Srečko Fišer, oddaja Oder - ars.rtvslo.si, 19.01.2021]

Trenutna redakcija s časom 20:03, 14. maj 2024

Foto: Atelje Pavšič - Zavadlav

Življenjepis

Srečko Fišer se je rodil 15. 6. 1953 v Ajdovščini, maturiral je na novogoriški gimnaziji, leta 1977 pa je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenskega jezika in književnosti. Že med študijem je začel leta 1974 pisati ocene književnih del za Radio Ljubljana in Dnevnik, kar je delal do leta 1983. Leta 1976 je, prav tako med študijem, začel objavljati prve publicistične spise in prevode.


Od leta 1977 do 1979 je bil lektor za slovenski jezik na univerzi v Nottinghamu v Veliki Britaniji, od leta 1981 je gledališki lektor in pri marsikateri predstavi tudi neavtorizirani dramaturški sodelavec v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica (prej Primorsko dramsko gledališče), kjer je bil v sezonah 1989/90 in 2009/2010 tudi umetniški vodja.


Doslej so bila uprizorjena naslednja njegova dela: libreto enodejanske pravljične operice Lucija in Ambrozij, mladinska basen Vonj poljskega zajca, odrska priredba Kosmačevega Tistega lepega dne, dramatizacija Dumasovega romana Kraljica Margot, Medtem po motivih Prima Levija (nagrada za najboljše dramsko besedilo in najboljšo uprizoritev na festivalu Borštnikovo srečanje 2005) ter Prihodnje, odhodnje (besedilo je bilo nominirano za Grumovo nagrado 2004).


Njegova poglavitna dejavnost je prevajanje, prevaja angleško-ameriško in italijansko literaturo (prevaja pa tudi iz francoščine), piše tudi literarne kritike, eseje in študije h knjižnim izdajam svojih prevodov. Srečko Fišer velja za enega najbolj cenjenih prevajalcev v Sloveniji.

Prevajalsko delo

Prevajalec

Prevodi dram

  • Spiro Scimone: Kuverta
  • Percy Bysshe Shelley: Cenci
  • Marin Držić: Dundo Maroje
  • William Shakespeare: Tit Andronik
  • Oscar Wilde: Saloma
  • Quentin Tarantino: Stekli psi
  • Ettore Petrolini: Chicchignola
  • Luigi Pirandello: Šest oseb išče avtorja, 1984, 2001
  • Pier Paolo Pasolini: Orgija, 1985
  • Eduardo De Filippo: Velika magija, Gledališki list, 2001/02
  • Eduardo De Filippo: Božič pri Cupiellovih
  • John Webster: Vojvodinja Malfijska, 1987
  • Alan Ayckbourn: Razglašeni zbor, 1989
  • Carlo Goldoni: Pahljača
  • Angelo Beolco Ruzante: Lubjezen, uojska, lakota, skupaj z I. Mlakarjem, 1990
  • Luigi Pirandello: Henrik IV.
  • Luigi Pirandello: Kot me ti hočeš
  • Aldo Nicolaj: Ni bila peta, bila je deveta
  • Howard Barker: Ljubezen dobrega moža, 1994
  • Eugène Ionesco: Plešasta pevka
  • Eugène Ionesco: Delirij v dvoje
  • Sam Shepard: Misel lažnivka, 1995
  • Jim Cartwright: Dva, 1997
  • Pierre de Marivaux: Disput, 1996
  • Peter Barnes: Ni tako slabo kot zgleda
  • Samuel Beckett: Konec igre, 1998
  • Neil Simon: Jetnik Druge avenije, 1998
  • Angelo Beolco Ruzante: Muhca, skupaj z Iztokom Mlakarjem, 1990
  • Carlo Goldoni: Sluga dveh gospodarjev, 1999
  • David Ives: Zadet pravi čas, 1990
  • Carlo Goldoni: Beneška dvojčka, 2003
  • Ken Ludwig: Ti nori tenorji
  • Carlo Gozzi: Zeleni ptiček, 2004
  • Christopher Marlowe: Edward Drugi, 1997
  • Oscar Wilde: Saloma, 2006
  • Arturo Annecchino: Alica, 2005
  • Aldo Nicolaj: Monologi
  • Luigi Pirandello: Seminčè
  • Goldoni: Zaljubljenca (SNG Drama LJ, 2016)
  • Shakespeare: Romeo in Julija (SLG Celje, 2017)

Prevodi proze

  • Ernest Hemingway: Starec in morje
  • Henry James: Obrat vijaka, 1982
  • Umberto Eco: Ime rože, 1984, 1985, 1999, 2004, 2006
  • Virginia Woolf: Valovi, 1986
  • Italo Svevo: Kratko sentimentalno potovanje, 1988
  • Italo Calvino: Nevidna mesta
  • Italo Calvino: Grad prekrižanih usod, 1990
  • Elsa Morante: Aracoeli, 1993
  • Kazuo Ishiguro: Ostanki dneva, 1995
  • William Faulkner: V smrtni uri, 1996
  • Antologija Odgrnjena tančica: iz angleške kratke proze (XIX. stoletja) s "fantastično" tematiko, 2000
  • Giovanni Verga: Rdečelasec Hudadlaka, izbrane novele, skupaj z Nikom Koširjem in Nikom Kuretom, 1983

Prevodi poezije

  • Michelangelo: Stihi, 2014
  • William Shakespeare: Soneti, 2005
  • izbor poezije Torquata Tassa z naslovom Ljubezen je duša sveta, 2004

Prevodi esejistike

  • Arnaldo Momigliano: Razprave iz historiografije II., prva knjiga skupaj s prevajalcema Ervinom Hladnikom Milharčičem in Jožetom Vogrincem, druga knjiga samostojen prevod, 1988
  • Eugenio Garin: Spisi o humanizmu in renesansi, 1993
  • Giovanni Levi: Nematerialna dediščina: življenjska pot piemontskega eksorcista iz XVII. stoletja, 1995

Dramska besedila

Dramatizacije

Celotna besedila

Lektor

Galerija

  • Prihodnje fiser.jpg
  • Prihodnje.jpg
  • Pet.jpg
  • Sest.jpg
  • Stiri.jpg
  • Medtem fiser.jpg
  • Medtem.jpg
  • Medtemm.jpg

Nagrade

Za prevajalsko delo


Za dramsko ustvarjanje

Značilnosti Fišerjevega opusa

Srečko Fišer se v svojih dramskih tekstih ukvarja z vprašanji vpliva časa/dogodkov na ljudi (npr. muk koncentracijskega taborišča in nošenja bremena spomina nanj), z vprašanji znajdevanja človeka v novem času, ki ni več stari čas (ker ga je pokopala svetovna kataklizma) in tudi še ne novi, ker ga je treba šele ustvariti (občutek, ki preveva človeka, ki se znajde v takem svetu, je občutek brezdomstva, »izgubljenosti v 'medsvetju'«), vpliva ideologije na posameznika in ohranitev posameznikovega bistva v obdobju kolektivizma, po vojni, ko so vsi ljudje težili k istemu cilju, k obnovi porušenega sveta(o tem govori drama Prihodnje, odhodnje). Skozi Fišerjevo dramatiko se nam razkrivajo tudi vprašanja človeške vesti ob nečloveškem ravnanju s sočlovekom (vojaki v taboriščih) in vprašanja sveta, ki sreče ne pozna več, nanjo ohranja le spomin (če imamo spomin na srečen svet, je torej možno, da je kdaj tak svet res obstajal, kot nam pravi Grk v Medtem). Današnji »časi so hudi in svet je surov; / za šibke je v njem obstoj negotov« (pravi Jakob Jež v basni Vonj poljskega zajca); stvari ljudi poneumljajo do te mere, da se briše meja med tipično človeškim, tipično živalskim in tipično predmetnim. Današnji človek je ujet v banalnosti, ker je izgubil srečo, jo nadomešča s stvarmi (mobiteli in beemveji) in zabavami brez vsebine, a je nadomestiti ne more.

Viri in literatura

  • Tadeja Zupan Arsov: Srečko Fišer: Malo vitalizma ne škodi temu narodu; Delo, 10. 6. 2002 (književni listi). Str. 5.
  • Marij Čuk: Prijetno gledljiva uprizoritev novitete Prihodnje, odhodnje; Primorski dnevnik, 29. 12. 2006. Str. 12.
  • Klavdija Figelj: Gre za nostalgijo po utopiji; Primorske novice, 22. 12. 2006. Str. 29.
  • Srečko Fišer: Medtem. Gledališki list SNG Nova Gorica, letnik 50, št. 2.
  • Srečko Fišer: Prihodnje, odhodnje. Gledališki list SNG Nova Gorica, letnik 52, št. 3.
  • Srečko Fišer: Izvirno in neizvirno, dramatizacija in drama. Literatura, letn. 18, št. 175/6 (2006). Str. 144–152.
  • Anja Golob: Tovornjaki v svetlo bodočnost; Večer, 6. 1. 2007.
  • Andraž Gombač: Roke, ki nemo kujejo; Primorske novice, 27. 12. 2006. Str. 14.
  • Andraž Gombač: Svet živi od pozabljanja; Primorske novice, 19. 11. 2004. Str. 16.
  • Diana Koloini: Uprizoritev nemogočega; Gledališki list SNG Nova Gorica, letnik 50, št. 2. Str. 57–61.
  • Diana Koloini: Poslušati; Primorska srečanja, 19, št. 170/171 (1995). Str. 502–7.
  • Barbara Korun: Predstava je tudi krhka stvar; Gledališki list SNG Nova Gorica, letnik 52, št. 3. Str. 61–66.
  • Martina Mrhar: Dialekt ni le ornament; Gledališki list SNG Nova Gorica, letn. 46, št. 1. Str. 6–11.
  • Slavko Pezdir: Scenes from the middleworld; Delo, 27. 9. 2004.
  • Špela Virant: In hoc signo vinces; Gledališki list SNG Nova Gorica, letnik 50, št. 2. Str. 53–56.
  • Ciril Zlobec: Univerzalnost Levijeve osebne izkušnje; Gledališki list SNG Nova Gorica, letnik 5, št. 2. Str. 50–53.
  • Drago Bajt: Slovenski kdo je kdo. Ljubljana: Nova revija, 1999.
  • Elektronska pošta Srečka Fišerja.
  • Predavanja doc. dr. Mateje Pezdirc Bartol v šolskem letu 2006/07 na Oddelku za slovenistiko FFLJ.
  • Spletna stran SNG Nova Gorica

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Srečko_Fišer&oldid=61430«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori