Zalka Grabnar: Razlika med redakcijama
| (48 vmesnih redakcij 8 uporabnikov ni prikazanih) | |||
| Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]] | [[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]] | ||
<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|Fotografija:]]</div> | <div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|250px|Fotografija:]]</div> | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Zalka Grabnar | Zalka Grabnar je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: ''Ko zorijo jagode'', ''Iskanja'', ''Idealist'', ''Praznovanje pomladi'', ''Balada o ulici'', ''Heretik'', ''Mali oglasi'' itd. | ||
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986). | Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri [[Lutkovno gledališče Jože Pengov|Lutkovnem gledališču Jože Pengov]]. Pela je v mladinskih opernih predstavah ''Šolnik'' (1985) in ''Palček'' (1986). | ||
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije. | Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije. | ||
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006. | Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba ''Vremenska napoved'' predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo ''Koncert za nevrotika'', ki je bila objavljena na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] septembra 2006. | ||
Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo [ | Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« | ||
Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v [[KUD France Prešern|KUD-u Franceta Prešerna]] na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je [[Kim Komljanec]]. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi [[Simona Semenič|Simono Semenič]], pobudnico in umetniško vodjo [[PreGlej|PreGleja]]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili. | |||
Živi in ustvarja v Ljubljani. | Živi in ustvarja v Ljubljani. | ||
== | ==Dramska besedila== | ||
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]'' | * 2005 ''[[Nikjer nikoli]]'' | ||
* 2006 ''[[Ravnotežje]]'' | * 2006 ''[[Ravnotežje]]'' | ||
* 2006 ''[[Razpoke]]'' | * 2006 ''[[Razpoke]]'' | ||
* 2006 ''[[Glavobol ali | * 2006 ''[[Glavobol ali Aspirin ne bo pomagal]]'' | ||
* 2007 ''[[Ampak Dane]]'' | * 2007 ''[[Ampak Dane]]'' | ||
* 2010 ''[[Okno]]'' | |||
=== | *2010 ''[[FAN A TI Kaj čakaš?]]'' | ||
*2011 ''[[Zakon III. branje]]'' | |||
*2011 ''[[Polet]]'', radijska igra | |||
* ''[[Dvojni aksel]]'' | |||
* ''[[Same zdrave stvari]]'' | |||
* ''[[Izgubljeni ton]]'' | |||
==Dramska besedila v tujih jezikih== | |||
* ''[[Ravnotežje]]'' (angleščina) | |||
==Celotna besedila== | |||
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=7 2005 Nikjer nikoli]'' | |||
*{{Pdf|Zalka Grabnar RAVNOTEŽJE.pdf|2006 ''Ravnotežje''}} | |||
*{{Pdf|Zalka Grabnar AMPAK DANE.pdf|2007 ''Ampak Dane''}} | |||
*{{Pdf|Dvojni aksel.pdf|2008 ''Dvojni aksel''}} | |||
*{{Pdf|Zalka Grabnar OKNO.pdf|2012 ''Okno''}} | |||
==Uprizoritve== | ==Uprizoritve== | ||
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu | Enodejanka ''[[Nikjer nikoli]]'' je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu PreGleja decembra 2005 v režiji [[Tijana Zijanić|Tijane Zinajić]] in marca 2006 na festivalu [[Teden slovenske drame]] v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]]. | ||
Celovečerna drama ''[[Ravnotežje]]'' je bila najprej [http://www.pre-glej.si/index.php?mode=6&id=9 bralno uprizorjena] maja 2005 v okviru PreGleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson. | |||
Februarja 2007 je bila v sklopu PreGleja [http://www.pre-glej.si/index.php?mode=6&id=20 bralno uprizorjena] monodrama ''Ampak Dane'', v režiji [[Ajda Valcl|Ajde Valcl]]. | |||
Besedilo ''[[Razpoke]]'' je bilo predstavljeno aprila 2007 v [[Stara elektrarna|Stari elektrarni]] (na performansu z naslovom ''[[Devet lahkih komadov]]''). | |||
Novembra 2008 je bila krstno uprizorjena monodrama ''Ampak Dane'' v režiji [[Ajda Valcl|Ajde Valcl]] v [[Gledališče Glej|Gledališču Glej]]. | |||
Decembra 2008 je bila v sklopu [http://www.pre-glej.si/index.php?mode=6&id=42 Pregleja (Vsi bi morali pravzaprav izstopiti v Ljubljani, gledališko besedilni dogodek)] bralno uprizorjena drama ''Puhnila je krogec'' v režiji Zalke Grabnar Kogoj, v [[Gledališče Glej|Gledališču Glej]]. | |||
Leta 2009 in 2010 je bila v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]] uprizorjena glasbena pravljica ''Izgubljeni ton'' v režiji [[Peter Kus|Petra Kusa]]. | |||
Leta 2009 je bila na Radiu ARS predvajana drama ''Novoletna jelka'', v režiji [[Alen Jelen|Alena Jelna]] | |||
Leta 2010 je bila v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] na festivalu [http://www.pre-glej.si/index.php?mode=1&id=147 Preglej na glas! (Preglejev kolaž)] in v Cafe Open v Ljubljani uprizorjena drama Naredimo kukavice spet normalne!. | |||
Leta 2010 sta bili na Radiu ARS predvajani radijski igri ''Jabolko'' in ''Tujec'', obe v režiji [[Špela Kravogel|Špele Kravogel]]. | |||
Januarja 2011 je bila v [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskem gledališču]] uprizorjena komična melodrama ''Pizza, da te kap'' v režiji [[Jernej Kobal|Jerneja Kobala]]. | |||
Marca 2011 je bil v okviru Festivala Preglej na glas uprizorjen avtobiografski monolog ''To sem jaz, kdo si pa ti?''. | |||
===Bralne uprizoritve=== | |||
*2005 ''[[Nikjer, nikoli?]]'', režija: [[Tijana Zijanić|Tijana Zijanić]], [[Gledališče Glej|Gledališče Glej]], Preglej | |||
*2006 ''[[Nikjer, nikoli?]]'', režija: [[Tijana Zijanić|Tijana Zijanić]], [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovo gledališče Kranj]], [[Teden slovenske drame|Teden slovenske drame]] | |||
*2006 ''[[Ravnotežje]]'', režija: [[Matjaž Šmalc|Matjaž Šmalc]], [[Gledališče Glej|Gledališče Glej]], Ljubljana | |||
*2006 ''[[Ravnotežje]]'', režija: [[Kim Komljanec|Kim Komljanec]], Literaturfahrt, Svečina | |||
*2006 ''[[Balance]]'', režija: Sarah Benson, Martin Segal Theatre, Europian Dream Festival, New York, ZDA | |||
*2006 ''[[Balance]]'', režija: Sarah Benson, New York Theatre Work Shop, New York, ZDA | |||
*2006 ''[[Ravnotežje]]'', režija: Sarah Benson, [[Gledališče Glej|Gledališče Glej]], Festival Preglej na glas! | |||
*2007 ''[[Ampak Dane]]'', režija: [[Ajda Valcl|Ajda Valcl]], [[Gledališče Glej|Gledališče Glej]] | |||
*2007 ''[[Balance]]'', režija: Michael Alvarez, Ambassy Theatre, London, GB | |||
*2008 ''[[Dvojni aksel]]'', režija: [[Jaša Jamnik|Jaša Jamnik]], [[Gledališče Glej|Gledališče Glej]] | |||
*2009 ''[[Same zdrave stvari]]'', režija: [[Nebojša Pop Tasič|Nebojša Pop Tasič]], [[Gledališče Glej|Gledališče Glej]] | |||
*2010 ''[[Okno]]'', režija: [[Nina Eva Lapič|Nina Eva Lapič]], DBU, Kulturnica LGL | |||
==Značilnosti== | ==Značilnosti== | ||
Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij. | Celovečerna drama ''[[Ravnotežje]]'' je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij. | ||
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije. | Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije. | ||
Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. | ''[[Nikjer nikoli]]'' je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl. | ||
Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno | ''[[Ampak Dane]]'' je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno. | ||
Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]'' ter ''[[Razpoke]]''. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.« | |||
''Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'' govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev. | |||
''Razpoke'' so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu ''Glavobol''. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška. | |||
Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah ''Ravnotežje'' in ''Ampak Dane'' se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih ''Glavobol'' in ''Razpoke'' odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike. | |||
==Kratke zgodbe== | ==Kratke zgodbe== | ||
| Vrstica 64: | Vrstica 101: | ||
==Viri in literatura== | ==Viri in literatura== | ||
*Življenjepis (avtoričin lastni) | *Življenjepis (avtoričin lastni) | ||
*Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'') | *Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'') | ||
*[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=15&id=4 PreGlej Grabnar Kogoj Zalka] | |||
==Zunanje povezave== | ==Zunanje povezave== | ||
[http://www.pre-glej.si PreGlej] | *[http://www.pre-glej.si PreGlej] | ||
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/pred-premiero-zalka-grabnar-kogoj-ampak-dane Pred premiero: Zalka Grabnar Kogoj - Ampak Dane - www.sigledal.org, 31.5.2008] | |||
Trenutna redakcija s časom 23:54, 17. november 2018
Življenjepis
Zalka Grabnar je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd. Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986). Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije. Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.
Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.«
Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo PreGleja. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili. Živi in ustvarja v Ljubljani.
Dramska besedila
- 2005 Nikjer nikoli
- 2006 Ravnotežje
- 2006 Razpoke
- 2006 Glavobol ali Aspirin ne bo pomagal
- 2007 Ampak Dane
- 2010 Okno
- 2010 FAN A TI Kaj čakaš?
- 2011 Zakon III. branje
- 2011 Polet, radijska igra
- Dvojni aksel
- Same zdrave stvari
- Izgubljeni ton
Dramska besedila v tujih jezikih
- Ravnotežje (angleščina)
Celotna besedila
Uprizoritve
Enodejanka Nikjer nikoli je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu PreGleja decembra 2005 v režiji Tijane Zinajić in marca 2006 na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.
Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena maja 2005 v okviru PreGleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.
Februarja 2007 je bila v sklopu PreGleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane, v režiji Ajde Valcl.
Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni (na performansu z naslovom Devet lahkih komadov).
Novembra 2008 je bila krstno uprizorjena monodrama Ampak Dane v režiji Ajde Valcl v Gledališču Glej.
Decembra 2008 je bila v sklopu Pregleja (Vsi bi morali pravzaprav izstopiti v Ljubljani, gledališko besedilni dogodek) bralno uprizorjena drama Puhnila je krogec v režiji Zalke Grabnar Kogoj, v Gledališču Glej.
Leta 2009 in 2010 je bila v Lutkovnem gledališču Ljubljana uprizorjena glasbena pravljica Izgubljeni ton v režiji Petra Kusa.
Leta 2009 je bila na Radiu ARS predvajana drama Novoletna jelka, v režiji Alena Jelna
Leta 2010 je bila v Cankarjevem domu na festivalu Preglej na glas! (Preglejev kolaž) in v Cafe Open v Ljubljani uprizorjena drama Naredimo kukavice spet normalne!.
Leta 2010 sta bili na Radiu ARS predvajani radijski igri Jabolko in Tujec, obe v režiji Špele Kravogel.
Januarja 2011 je bila v Šentjakobskem gledališču uprizorjena komična melodrama Pizza, da te kap v režiji Jerneja Kobala.
Marca 2011 je bil v okviru Festivala Preglej na glas uprizorjen avtobiografski monolog To sem jaz, kdo si pa ti?.
Bralne uprizoritve
- 2005 Nikjer, nikoli?, režija: Tijana Zijanić, Gledališče Glej, Preglej
- 2006 Nikjer, nikoli?, režija: Tijana Zijanić, Prešernovo gledališče Kranj, Teden slovenske drame
- 2006 Ravnotežje, režija: Matjaž Šmalc, Gledališče Glej, Ljubljana
- 2006 Ravnotežje, režija: Kim Komljanec, Literaturfahrt, Svečina
- 2006 Balance, režija: Sarah Benson, Martin Segal Theatre, Europian Dream Festival, New York, ZDA
- 2006 Balance, režija: Sarah Benson, New York Theatre Work Shop, New York, ZDA
- 2006 Ravnotežje, režija: Sarah Benson, Gledališče Glej, Festival Preglej na glas!
- 2007 Ampak Dane, režija: Ajda Valcl, Gledališče Glej
- 2007 Balance, režija: Michael Alvarez, Ambassy Theatre, London, GB
- 2008 Dvojni aksel, režija: Jaša Jamnik, Gledališče Glej
- 2009 Same zdrave stvari, režija: Nebojša Pop Tasič, Gledališče Glej
- 2010 Okno, režija: Nina Eva Lapič, DBU, Kulturnica LGL
Značilnosti
Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij. Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.
Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.
Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.
Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.« Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev. Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.
Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.
Kratke zgodbe
- 2005 Vremenska napoved
- 2005 Koncert za nevrotika
Viri in literatura
- Življenjepis (avtoričin lastni)
- Avtoričina dramska besedila (Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal)
- PreGlej Grabnar Kogoj Zalka