Maruša Kink: Razlika med redakcijama
| (Dve vmesni redakciji 2 uporabnikov nista prikazani) | |||
| Vrstica 6: | Vrstica 6: | ||
Za svoje umetniško ustvarjanje je l. 2008 prejela študentsko Severjevo nagrado za vlogo Dojke v produkciji ''Romea in Julije''. Kot igralka deluje tako na polju gledališča (''Mesto tišine, Hiša Marije pomočnice, Milo za drago, V imenu ljudstva, Od-ločitev v Mukdenu, Dantonova smrt'', itd.), filma (''Slovenka, Neke druge zgodbe'') kot tudi radia. Sodelovala je s številnimi režiserji - Jernej Lorenci, [[Sebastijan Horvat]], [[Matjaž Berger]], [[Vinko Möderndorfer]], [[Marko Čeh]] in drugimi. | Za svoje umetniško ustvarjanje je l. 2008 prejela študentsko Severjevo nagrado za vlogo Dojke v produkciji ''Romea in Julije''. Kot igralka deluje tako na polju gledališča (''Mesto tišine, Hiša Marije pomočnice, Milo za drago, V imenu ljudstva, Od-ločitev v Mukdenu, Dantonova smrt'', itd.), filma (''Slovenka, Neke druge zgodbe'') kot tudi radia. Sodelovala je s številnimi režiserji - Jernej Lorenci, [[Sebastijan Horvat]], [[Matjaž Berger]], [[Vinko Möderndorfer]], [[Marko Čeh]] in drugimi. | ||
Je soustanoviteljica [[Zavod Margareta Schwarzwald|Zavoda Margareta Schwarzwald]], v katerem deluje kot umetniški vodja in | Je soustanoviteljica [[Zavod Margareta Schwarzwald|Zavoda Margareta Schwarzwald]], v katerem deluje kot umetniški vodja, in ki deluje kot platforma za mlade profesionalne gledališke ustvarjalce. Njen režijski prvenec je predstava ''Prosto po Prešernu'' v produkciji Zavoda. | ||
Nastopala je tudi v filmih ''Slovenka, Vsak dan ni vsak dan, Rezina življenja, Neke druge zgodbe'' ter v TV-seriji ''Življenja '' Tomaža Kajzerja. | Nastopala je tudi v filmih ''Slovenka, Vsak dan ni vsak dan, Rezina življenja, Neke druge zgodbe'' ter v TV-seriji ''Življenja '' Tomaža Kajzerja. | ||
| Vrstica 25: | Vrstica 25: | ||
*2008 študentska Severjeva nagrada za vlogo Dojke v produkciji ''Romeo in Julija'' | *2008 študentska Severjeva nagrada za vlogo Dojke v produkciji ''Romeo in Julija'' | ||
== | ==Viri in literatura== | ||
*MG Ptuj | |||
==Zunanje povezave== | ==Zunanje povezave== | ||
*[https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/marusa-kink-strnisev-hudic-je-fenomenalen-ker-zavzame-pozicijo-prijatelja-clovestva/509716 Maruša Kink: Strnišev Hudič je fenomenalen, ker zavzame pozicijo prijatelja človeštva, intervju - www.rtvslo.si, 26.12.2019] | *[https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/marusa-kink-strnisev-hudic-je-fenomenalen-ker-zavzame-pozicijo-prijatelja-clovestva/509716 Maruša Kink: Strnišev Hudič je fenomenalen, ker zavzame pozicijo prijatelja človeštva, intervju - www.rtvslo.si, 26.12.2019] | ||
Trenutna redakcija s časom 23:31, 31. avgust 2022
Življenjepis
Maruša Kink je igralka mlajše generacije, pod mentorstvom Jožice Avbelj in Jerneja Lorencija je diplomirala iz dramske igre in umetniške besede na ljubljanski AGRFT.
Za svoje umetniško ustvarjanje je l. 2008 prejela študentsko Severjevo nagrado za vlogo Dojke v produkciji Romea in Julije. Kot igralka deluje tako na polju gledališča (Mesto tišine, Hiša Marije pomočnice, Milo za drago, V imenu ljudstva, Od-ločitev v Mukdenu, Dantonova smrt, itd.), filma (Slovenka, Neke druge zgodbe) kot tudi radia. Sodelovala je s številnimi režiserji - Jernej Lorenci, Sebastijan Horvat, Matjaž Berger, Vinko Möderndorfer, Marko Čeh in drugimi.
Je soustanoviteljica Zavoda Margareta Schwarzwald, v katerem deluje kot umetniški vodja, in ki deluje kot platforma za mlade profesionalne gledališke ustvarjalce. Njen režijski prvenec je predstava Prosto po Prešernu v produkciji Zavoda.
Nastopala je tudi v filmih Slovenka, Vsak dan ni vsak dan, Rezina življenja, Neke druge zgodbe ter v TV-seriji Življenja Tomaža Kajzerja.
Vloge v gledališču
- 2011 Bertolt Brecht Od-ločitev v Murkdenu, r. Matjaž Berger,Anton Podbevšek Teater, Novo mesto
Vloge na filmu in televiziji
Vloge na radiu
Režije
- 2014 Veliki pok, Zavod Margareta Schwarzwald, Cankarjev dom in MGP
- 2013 Prosto po Prešernu, Zavod Margareta Schwarzwald
Nagrade
- 2008 študentska Severjeva nagrada za vlogo Dojke v produkciji Romeo in Julija
Viri in literatura
- MG Ptuj