Peter Božič: Razlika med redakcijama
 
(33 vmesnih redakcij 7 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Ustvarjalci|Božič, Peter]]
[[Kategorija:Dramatika|Božič, Peter]]
[[Kategorija:Dramatika|Božič, Peter]]
[[Kategorija:Avtorji|Božič, Peter]]
[[Kategorija:Avtorji|Božič, Peter]]
==Življenjepis==
==Življenjepis==
(* 30. december 1932, Bled, † 10. julij 2009, Ljubljana) Peter Božič je obiskoval osnovno šolo je v Novem mestu in Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil z družino preseljen v Nemčijo, kjer je nadaljeval šolanje. Kot otrok se je že zgodaj srečal s smrtjo, najprej v svoji družini, nato v drugi svetovni vojni. Leta 1945 je v Nemčiji doživel in preživel strahovito bombardiranje Dresdna, veliko dni je preživel v raznih zakloniščih in bunkerjih v Nemčiji.
Po osvoboditvi je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in Mariboru. Leta 1951 je bil obsojen zaradi protidržavnega delovanja. Vrgli so ga z mariborske gimnazije, ker je prijateljeval z avtorji gimnazijskega glasila ''Iskanja'', in mu za pet let prepovedali nadaljnje šolanje. Čeprav so mu kazen leto kasneje črtali, je ostal politično zaznamovan.
V Ljubljani je naprej študiral gozdarstvo, nato slavistiko na Filozofski fakulteti. Študija ni dokončal. Sprva se je preživljal s pisanjem, po odsluženju vojaškega roka je deloval kot knjižničar in učitelj v Krvavi Peči na Dolenjskem. Kasneje je bil samostojni književnik, novinar, urednik. Urejal je revijo ''Mentor'', objavljal je še v ''Besedi, Reviji 57'' in v ''Perspektivah''. Zaposlen je bil tudi na Ministrstvu za kulturo.
Peter Božič je poleg [[Jože Javoršek|Jožeta Javorška]] začetnik drame absurda na Slovenskem. Z njegovo dramatiko za Oder 57 v šestdesetih letih prejšnjega stoletja (podobno kot seveda s tisto njegovih kolegov, predvsem [[Dominik Smole|Smoleta]], [[Gregor Strniša|Strniše]] in [[Dane Zajc|Zajca]], [[Veno Taufer|Tauferja]], [[Marjan Rožanc|Rožanca]]), še očitneje pa v naslednjem desetletju (tako kot z dramatiko [[Dušan Jovanović|Jovanovića]], [[Rudi Šeligo|Šeliga]], [[Milan Jesih|Jesiha]], [[Pavle Lužan|Lužana]], [[Franček Rudolf|Rudolfa]]) je tudi slovensko gledališče dobilo priložnost, da sicer z veliko zamudo uveljavi revolucijo form, ki so jih že zdavnaj osvojili slikarstvo, kiparstvo ali glasba. Delil je usodo mladih povojnih intelektualcev, ki so v petdesetih in šestdesetih letih prenovili slovensko dramatiko in predstavljali prvi val kulturniške opozicije.
Leta 2009 je bil pobudnik imenovanja ceste v Ljubljani po nekdanjem jugoslovanskem diktatorju Titu. Družbenokritičen in dejaven je ostal vse do svoje prezgodnje smrti. Umrl je 10. julija 2009 v Ljubljani, star 77 let.
==Dramska besedila==
* 1955 ''[[Človek v šipi]]''
* 1957 ''[[Križišče]]''
* 1957 ''[[Zasilni izhod]]''
* 1962 ''[[Vojaka Jošta ni]]''
* 1965 ''[[Dva brata]]'' 
* 1968 ''[[Jezdec na strehi]]''
* 1972 ''[[Tomšičeva smrt]]''
* 1978 ''[[Komisar Kriš]]''
* 1981 ''[[Turjaška Rozamunda ali Nad nami so znamenja tri]]''
* ''[[Španska kraljica]]''
* ''[[Šumi]]''
* ''[[Igračke z napako]]''
* ''[[Jaz sem gospa Marija]]''
* ''[[Kako srečen dan ali Liberalna vzgoja detektivovih otrok]]''
* ''[[Obisk stare mame]]''
* ''[[Avguštinova vrnitev]]''
* ''[[Kaznjenci]]''
* ''[[Panika]]''
* ''[[Mravlje so še na zvezdah]]''
* ''[[Prikazni]]''


==Naslovi dram==
==Dramatizacije==
* ''[[Agata Schwarzkobler]]''


* [[Zasilni izhod]], (1957)
==Posebni članki==
* [[Križišče]], (1957)
* [[Nastja Janžekovič: Peter Božič "ŠUMI"]]
* [[Vojaka Jošta ni]], (1962)
* [[Kaznjenci]], (1963)
* [[Dva brata]], (1965)
* [[Jezdec na strehi]], (1968)
* [[Obisk stare mame]], (1968)
* [[Človek v šipi]], (1970)
* [[Prikazni]], (1970)
* [[Tomšičeva smrt]], (1972)
* [[Mravlje so še na zvezdah]], (1975)
* [[Panika]], (1976)
* [[Barakarji]], (1976)
* [[Komisar Kriš]], (1978)
* [[Nad nami so znamenja tri]], (1981)
* [[Španska kraljica]], (1985)
* [[Šumi]], (2009)


==Nagrade==
==Nagrade==
==Bibliografija==
*2002 Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije
*1988 zlata značka Borštnikovega srečanja
*1972 nagrada Prešernovega sklada za roman ''Ubil sem Anito''
*1970 Župančičeva nagrada
 
==Viri==
* Peter Božič,'' Šumi'', uredil Tomaž Toporišič, SMG in Študentska založba, Ljubljana, 2009.
*Wikipedija
 
==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
[[Priimek ime:=Božič, Peter| ]]
* [http://www.mladinsko.com/predstave/pogovori-v-klubu/simpozij-o-petru-bozicu/ Slovensko mladinsko gledališče]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/peter-bozic-kronist-zivljenja-ljudi-z-roba-druzbe/207255 Peter Božič, kronist življenja ljudi z roba družbe - www.rtvslo.si, 10.06.2009]
*[http://www.playboy.si/branje/intervju/zadnji-intervju-petra-bozica/ Zadnji intervju Petra Božiča - www.playboy.si, 09.07.2009]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/simptom-peter-bo%C5%BEi%C4%8D Simptom Peter Božič - www.sigledal.org, 30.03.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/chubby-was-here-ali-%C5%A1umi Chubby was here ali Šumi? - www.sigledal.org, 10.06.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/%C4%8Dastna Častna ... - www.sigledal.org, 16.05.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/%C5%A1umi-peter-bo%C5%BEi%C4%8D ŠUMI, Peter Božič - www.sigledal.org, 30.03.2010]

Trenutna redakcija s časom 14:20, 7. december 2016


Življenjepis

(* 30. december 1932, Bled, † 10. julij 2009, Ljubljana) Peter Božič je obiskoval osnovno šolo je v Novem mestu in Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil z družino preseljen v Nemčijo, kjer je nadaljeval šolanje. Kot otrok se je že zgodaj srečal s smrtjo, najprej v svoji družini, nato v drugi svetovni vojni. Leta 1945 je v Nemčiji doživel in preživel strahovito bombardiranje Dresdna, veliko dni je preživel v raznih zakloniščih in bunkerjih v Nemčiji.


Po osvoboditvi je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in Mariboru. Leta 1951 je bil obsojen zaradi protidržavnega delovanja. Vrgli so ga z mariborske gimnazije, ker je prijateljeval z avtorji gimnazijskega glasila Iskanja, in mu za pet let prepovedali nadaljnje šolanje. Čeprav so mu kazen leto kasneje črtali, je ostal politično zaznamovan.


V Ljubljani je naprej študiral gozdarstvo, nato slavistiko na Filozofski fakulteti. Študija ni dokončal. Sprva se je preživljal s pisanjem, po odsluženju vojaškega roka je deloval kot knjižničar in učitelj v Krvavi Peči na Dolenjskem. Kasneje je bil samostojni književnik, novinar, urednik. Urejal je revijo Mentor, objavljal je še v Besedi, Reviji 57 in v Perspektivah. Zaposlen je bil tudi na Ministrstvu za kulturo.


Peter Božič je poleg Jožeta Javorška začetnik drame absurda na Slovenskem. Z njegovo dramatiko za Oder 57 v šestdesetih letih prejšnjega stoletja (podobno kot seveda s tisto njegovih kolegov, predvsem Smoleta, Strniše in Zajca, Tauferja, Rožanca), še očitneje pa v naslednjem desetletju (tako kot z dramatiko Jovanovića, Šeliga, Jesiha, Lužana, Rudolfa) je tudi slovensko gledališče dobilo priložnost, da sicer z veliko zamudo uveljavi revolucijo form, ki so jih že zdavnaj osvojili slikarstvo, kiparstvo ali glasba. Delil je usodo mladih povojnih intelektualcev, ki so v petdesetih in šestdesetih letih prenovili slovensko dramatiko in predstavljali prvi val kulturniške opozicije.


Leta 2009 je bil pobudnik imenovanja ceste v Ljubljani po nekdanjem jugoslovanskem diktatorju Titu. Družbenokritičen in dejaven je ostal vse do svoje prezgodnje smrti. Umrl je 10. julija 2009 v Ljubljani, star 77 let.

Dramska besedila

Dramatizacije

Posebni članki

Nagrade

  • 2002 Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije
  • 1988 zlata značka Borštnikovega srečanja
  • 1972 nagrada Prešernovega sklada za roman Ubil sem Anito
  • 1970 Župančičeva nagrada

Viri

  • Peter Božič, Šumi, uredil Tomaž Toporišič, SMG in Študentska založba, Ljubljana, 2009.
  • Wikipedija

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Peter_Božič&oldid=44172«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori