Srečko Fišer: Razlika med redakcijama
| Vrstica 59: | Vrstica 59: | ||
*Luigi Pirandello: ''Seminčè'' | *Luigi Pirandello: ''Seminčè'' | ||
*Goldoni: ''Zaljubljenca'' (SNG Drama LJ, 2016) | *Goldoni: ''Zaljubljenca'' (SNG Drama LJ, 2016) | ||
*Shakespeare: ''Romeo in Julija'' (SLG Celje, 2017) | |||
===Prevodi proze=== | ===Prevodi proze=== | ||
Redakcija: 17:17, 17. marec 2017
Življenjepis
Srečko Fišer se je rodil 15. 6. 1953 v Ajdovščini, maturiral je na novogoriški gimnaziji, leta 1977 pa je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenskega jezika in književnosti. Že med študijem je začel leta 1974 pisati ocene književnih del za Radio Ljubljana in Dnevnik, kar je delal do leta 1983. Leta 1976 je, prav tako med študijem, začel objavljati prve publicistične spise in prevode.
Od leta 1977 do 1979 je bil lektor za slovenski jezik na univerzi v Nottinghamu v Veliki Britaniji, od leta 1981 je gledališki lektor in pri marsikateri predstavi tudi neavtorizirani dramaturški sodelavec v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica (prej Primorsko dramsko gledališče), kjer je bil v sezonah 1989/90 in 2009/2010 tudi umetniški vodja.
Doslej so bila uprizorjena naslednja njegova dela: libreto enodejanske pravljične operice Lucija in Ambrozij, mladinska basen Vonj poljskega zajca, odrska priredba Kosmačevega Tistega lepega dne, dramatizacija Dumasovega romana Kraljica Margot, Medtem po motivih Prima Levija (nagrada za najboljše dramsko besedilo in najboljšo uprizoritev na festivalu Borštnikovo srečanje 2005) ter Prihodnje, odhodnje (besedilo je bilo nominirano za Grumovo nagrado 2004).
Njegova poglavitna dejavnost je prevajanje, prevaja angleško-ameriško in italijansko literaturo (prevaja pa tudi iz francoščine), piše tudi literarne kritike, eseje in študije h knjižnim izdajam svojih prevodov. Srečko Fišer velja za enega najbolj cenjenih prevajalcev v Sloveniji.
Prevajalsko delo
Prevajalec
Prevodi dram
- Spiro Scimone: Kuverta
- Percy Bysshe Shelley: Cenci
- Marin Držić: Dundo Maroje
- William Shakespeare: Tit Andronik
- Oscar Wilde: Saloma
- Quentin Tarantino: Stekli psi
- Ettore Petrolini: Chicchignola
- Luigi Pirandello: Šest oseb išče avtorja, 1984, 2001
- Pier Paolo Pasolini: Orgija, 1985
- Eduardo De Filippo: Velika magija, Gledališki list, 2001/02
- Eduardo De Filippo: Božič pri Cupiellovih
- John Webster: Vojvodinja Malfijska, 1987
- Alan Ayckbourn: Razglašeni zbor, 1989
- Carlo Goldoni: Pahljača
- Angelo Beolco Ruzante: Lubjezen, uojska, lakota, skupaj z I. Mlakarjem, 1990
- Luigi Pirandello: Henrik IV.
- Luigi Pirandello: Kot me ti hočeš
- Aldo Nicolaj: Ni bila peta, bila je deveta
- Howard Barker: Ljubezen dobrega moža, 1994
- Eugène Ionesco: Plešasta pevka
- Eugène Ionesco: Delirij v dvoje
- Sam Shepard: Misel lažnivka, 1995
- Jim Cartwright: Dva, 1997
- Pierre de Marivaux: Disput, 1996
- Peter Barnes: Ni tako slabo kot zgleda
- Samuel Beckett: Konec igre, 1998
- Neil Simon: Jetnik Druge avenije, 1998
- Angelo Beolco Ruzante: Muhca, skupaj z Iztokom Mlakarjem, 1990
- Carlo Goldoni: Sluga dveh gospodarjev, 1999
- David Ives: Zadet pravi čas, 1990
- Carlo Goldoni: Beneška dvojčka, 2003
- Ken Ludwig: Ti nori tenorji
- Carlo Gozzi: Zeleni ptiček, 2004
- Christopher Marlowe: Edward Drugi, 1997
- Oscar Wilde: Saloma, 2006
- Arturo Annecchino: Alica, 2005
- Aldo Nicolaj: Monologi
- Luigi Pirandello: Seminčè
- Goldoni: Zaljubljenca (SNG Drama LJ, 2016)
- Shakespeare: Romeo in Julija (SLG Celje, 2017)
Prevodi proze
- Ernest Hemingway: Starec in morje
- Henry James: Obrat vijaka, 1982
- Umberto Eco: Ime rože, 1984, 1985, 1999, 2004, 2006
- Virginia Woolf: Valovi, 1986
- Italo Svevo: Kratko sentimentalno potovanje, 1988
- Italo Calvino: Nevidna mesta
- Italo Calvino: Grad prekrižanih usod, 1990
- Elsa Morante: Aracoeli, 1993
- Kazuo Ishiguro: Ostanki dneva, 1995
- William Faulkner: V smrtni uri, 1996
- Antologija Odgrnjena tančica: iz angleške kratke proze (XIX. stoletja) s "fantastično" tematiko, 2000
- Giovanni Verga: Rdečelasec Hudadlaka, izbrane novele, skupaj z Nikom Koširjem in Nikom Kuretom, 1983
Prevodi poezije
- Michelangelo: Stihi, 2014
- William Shakespeare: Soneti, 2005
- izbor poezije Torquata Tassa z naslovom Ljubezen je duša sveta, 2004
Prevodi esejistike
- Arnaldo Momigliano: Razprave iz historiografije II., prva knjiga skupaj s prevajalcema Ervinom Hladnikom Milharčičem in Jožetom Vogrincem, druga knjiga samostojen prevod, 1988
- Eugenio Garin: Spisi o humanizmu in renesansi, 1993
- Giovanni Levi: Nematerialna dediščina: življenjska pot piemontskega eksorcista iz XVII. stoletja, 1995
Dramska besedila
- Energija vetra
- 2008 Nestalno nebo
- 2004 Medtem
- 2003 Prihodnje, odhodnje
- 1994 Vonj poljskega zajca ali Večer v življenju Borisa Lisjaka
Dramatizacije
- Pogovori, samogovori
- 1988 Kraljica Margot
- 1988 Tistega lepega dne
- 1989 Lucija in Ambrozij
Celotna besedila
Medtem © 
- Prihodnje, odhodnje ©
- Vonj poljskega zajca ali večer v življenju Borisa Lisjaka ©
Nestalno nebo - Čas je krenil svojo pot
Lektor
Galerija
Nagrade
Za prevajalsko delo
- 2013 Borštnikova nagrada na 48. FBS za prevod Hamleta Williama Shakespeara v izvedbi SNG Drama Ljubljana
- 2001 Bevkova nagrada za prevajalske dosežke
- 1997 Sovretova nagrada za prevod romana V smrtni uri in prevod romana Ostanki dneva
Za dramsko ustvarjanje
- 2009 nominacijo za nagrado Slavka Gruma za dramo Nestalno nebo
- 2005 Nagrada Dominika Smoleta za dramsko besedilo na Borštnikovem srečanju za dramo Medtem
- 2004 nominacija za nagrado Slavka Gruma za dramo Prihodnje, odhodnje
Značilnosti Fišerjevega opusa
Srečko Fišer se v svojih dramskih tekstih ukvarja z vprašanji vpliva časa/dogodkov na ljudi (npr. muk koncentracijskega taborišča in nošenja bremena spomina nanj), z vprašanji znajdevanja človeka v novem času, ki ni več stari čas (ker ga je pokopala svetovna kataklizma) in tudi še ne novi, ker ga je treba šele ustvariti (občutek, ki preveva človeka, ki se znajde v takem svetu, je občutek brezdomstva, »izgubljenosti v 'medsvetju'«), vpliva ideologije na posameznika in ohranitev posameznikovega bistva v obdobju kolektivizma, po vojni, ko so vsi ljudje težili k istemu cilju, k obnovi porušenega sveta(o tem govori drama Prihodnje, odhodnje). Skozi Fišerjevo dramatiko se nam razkrivajo tudi vprašanja človeške vesti ob nečloveškem ravnanju s sočlovekom (vojaki v taboriščih) in vprašanja sveta, ki sreče ne pozna več, nanjo ohranja le spomin (če imamo spomin na srečen svet, je torej možno, da je kdaj tak svet res obstajal, kot nam pravi Grk v Medtem). Današnji »časi so hudi in svet je surov; / za šibke je v njem obstoj negotov« (pravi Jakob Jež v basni Vonj poljskega zajca); stvari ljudi poneumljajo do te mere, da se briše meja med tipično človeškim, tipično živalskim in tipično predmetnim. Današnji človek je ujet v banalnosti, ker je izgubil srečo, jo nadomešča s stvarmi (mobiteli in beemveji) in zabavami brez vsebine, a je nadomestiti ne more.
Viri in literatura
- Tadeja Zupan Arsov: Srečko Fišer: Malo vitalizma ne škodi temu narodu; Delo, 10. 6. 2002 (književni listi). Str. 5.
- Marij Čuk: Prijetno gledljiva uprizoritev novitete Prihodnje, odhodnje; Primorski dnevnik, 29. 12. 2006. Str. 12.
- Klavdija Figelj: Gre za nostalgijo po utopiji; Primorske novice, 22. 12. 2006. Str. 29.
- Srečko Fišer: Medtem. Gledališki list SNG Nova Gorica, letnik 50, št. 2.
- Srečko Fišer: Prihodnje, odhodnje. Gledališki list SNG Nova Gorica, letnik 52, št. 3.
- Srečko Fišer: Izvirno in neizvirno, dramatizacija in drama. Literatura, letn. 18, št. 175/6 (2006). Str. 144–152.
- Anja Golob: Tovornjaki v svetlo bodočnost; Večer, 6. 1. 2007.
- Andraž Gombač: Roke, ki nemo kujejo; Primorske novice, 27. 12. 2006. Str. 14.
- Andraž Gombač: Svet živi od pozabljanja; Primorske novice, 19. 11. 2004. Str. 16.
- Diana Koloini: Uprizoritev nemogočega; Gledališki list SNG Nova Gorica, letnik 50, št. 2. Str. 57–61.
- Diana Koloini: Poslušati; Primorska srečanja, 19, št. 170/171 (1995). Str. 502–7.
- Barbara Korun: Predstava je tudi krhka stvar; Gledališki list SNG Nova Gorica, letnik 52, št. 3. Str. 61–66.
- Martina Mrhar: Dialekt ni le ornament; Gledališki list SNG Nova Gorica, letn. 46, št. 1. Str. 6–11.
- Slavko Pezdir: Scenes from the middleworld; Delo, 27. 9. 2004.
- Špela Virant: In hoc signo vinces; Gledališki list SNG Nova Gorica, letnik 50, št. 2. Str. 53–56.
- Ciril Zlobec: Univerzalnost Levijeve osebne izkušnje; Gledališki list SNG Nova Gorica, letnik 5, št. 2. Str. 50–53.
- Drago Bajt: Slovenski kdo je kdo. Ljubljana: Nova revija, 1999.
- Elektronska pošta Srečka Fišerja.
- Predavanja doc. dr. Mateje Pezdirc Bartol v šolskem letu 2006/07 na Oddelku za slovenistiko FFLJ.
- Spletna stran SNG Nova Gorica