Simona Semenič: Razlika med redakcijama
Vrstica 7: Vrstica 7:


==Življenjepis==
==Življenjepis==
Simona Semenič je dramatičarka, dramaturginja in producentka. Rodila se je 16. 07.1975 v Postojni. Študirala je dramaturgijo na [[AGRFT]], med študijem je kot asistentka dramaturgije sodelovala v [[SNG Nova Gorica]] in v [[MGL]].  
Simona Semenič (1975) je dramatičarka in performerka. Na [[AGRFT]] je diplomirala na smeri dramaturgija.  


Simona je dobitnica treh Grumovih nagrad in sicer za besedila ''5fantkov.si'' (2008), ''24ur'' (2006) in ''Sedem kuharic, štirje soldati in tri Sofije'' (2014), besedili ''1981'' (2013) in ''to jabolko, zlato'' (2016) pa sta bili za isto nagrado nominirani. Njena besedila so prevedena v dvanajst jezikov in uprizorjena v več evropskih državah, v ZDA in tudi na Bližnjem vzhodu, v nekaterih državah tudi objavljena. Uprizoritve njenih besedil so prejele več nagrad tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Med ostalimi njenimi dramskimi deli so ''Nisi pozabila, samo ne spomniš se več'' (2007), ''Gostija'' (2010), ''Vsega je kriv Boško Buha'' (2011), ''Prilika o vladarju in modrosti ali Medtem ko skoraj rečem še'' (2011) in ''Mi, evropski mrliči'' (2015).


Leta 2001 je Simona z režiserjem [[Rok Vevar|Rokom Vevarjem]] napisala scenarij in zrežirala predstavo [[Polna pest praznih rok]] v produkciji [[Zavod Museum|Zavoda Museum]] in [[PTL]]ja. Predstavo je odlično sprejela tako strokovna javnost kot tudi publika vseh generacij. Kritik [[Blaž Lukan]] je predstavo v časopisu DELO okarakteriziral kot "razsipni dar čiste in nepretenciozne lepote". STUDIO CITY je predstavo uvrstil med pet najboljših predstav v letu 2001 in ji podelil naslov najboljšega debuta v letu 2001. Predstava je po obeh premierah doživela še trinajst ponovitev, med drugim je gostovala na festivalu Micro v Dordrechtu na Nizozemskem, na [[Primorski poletni festival Koper|Primorskem poletnem festivalu v Kopru]], na Festivalu neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem, na [[Gibanica|Gibanici]], prvem slovenskem plesnem festivalu in na gledališkem festivalu Diskurs v Giessnu, Nemčiji.  
Simona tudi piše, režira in nastopa v avtobiografskih performansih, kot so ''9 lahkih komadov'' (2007, z umetniško skupino Preglej), ''Jaz, žrtev.'' (2007), ''Še me dej'' (2009), ''43 srečnih koncev'' (2010, z umetniško skupino Preglej), ''Kapelj in Semenič v sestavljanju'' (2012, z Barbaro Kapelj), ''Semenič in Bulc naprodaj'' (2013, z Maretom Bulcem) in ''Drugič'' (2014). S svojimi performansi je gostovala na številnih festivalih tako doma kot v tujini. Režirala je dve predstavi in sicer adaptacijo ''Večna medikacija'' (Mesto žensk, 2006) in ''Hura, Nosferatu'' (SNG Nova Gorica in SMG, 2015).


Simona je od nastanka leta 2005 do leta 2013 vodila iniciativo Preglej, od leta 2007 do leta 2010 je vodila društvo Gledališče Glej, od leta 2006 pa vodi tudi Kulturno društvo Integrali.  Izkušnje ima tudi z vodenjem delavnic dramskega pisanja, saj je v zadnjih desetih letih vodila veliko število delavnic tako doma kot tudi v tujini.


Z Rokom Vevarjem sta ponovno sodelovala v letu 2003. Napisala sta dramski tekst ''[[Solo brez talona]]'', ki sta ga tudi skupaj zrežirala. Predstava ''Solo brez talona'' (produkcija [[Glej]] in Zavod [[Maska]]) je doživela premiero novembra 2003. ''Solo brez talona'' je bil uvrščen na [[Teden slovenske drame]] v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču v Kranju]], marca 2004.
Kot soavtorica in dramaturginja sodeluje tudi z režiserji in koreografi, med drugimi je večkrat sodelovala z Ivanom Talijančićem in Janezom Janšo, piše pa tudi adaptacije za gledališča (LGL, MGL, SiTi Teater).
 
 
Že v letu 2003 je Simona začela sodelovati z WaxFactory New York, mednarodno gledališko skupino iz New Yorka. Z režiserjem [[Ivan Talijančić|Ivanom Talijančićem]], ustanoviteljem in umetniškim direktorjem WaxFactory, je sodelovala kot dramaturginja pri predstavi z mednarodno zasedbo – Sarah Kane: ''Cleansed'' (produkcija WaxFactory New York in [[Zavod Exodos]]), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003. Simonino sodelovanje z WaxFactory New York se je nadaljevalo in v  februarju 2005 je v Kosovelovi dvorani [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] premiero doživel projekt ''...SheSaid'', pri katerem je Simona delala kot so-avtorica besedila, dramaturginja in izvršna producentka. Predstava ''...SheSaid'' je septembra 2005 gostovala v ICA London, v novembru 2005 v New Yorku kot del festivala Act French, aprila 2006 pa je gostovala na Fundateneofestivalu v Caracasu v Venezueli.
 
 
Simona je kot dramaturginja sodelovala pri predstavah: ''What a feeling'' avtorice, koreografinje in performerke [[Nina Meško|Nine Meško]] (produkcija Zavod Masa in Cankarjev Dom), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu; avtorskem projektu Petra Kusa – ''Črna kuhna'' (Oktober 2004, produkcija [[Mini teater Ljubljana|Mini teater]], režija: [[Barbara Bulatović]]), pri katerem je Simona sodelovala tudi kot avtorica pesmic; pri site-specific in multimedijskem projektu Alphabet City Topography Hiroko Tanahashi in Maxa Schumacherja (post theater berlin / new york) v produkciji [[Mesto žensk|Mesta žensk]], ki je bil izveden v septembru 2005; pri avtorskem projektu Roka Vevarja - [[Kartografija celovečernih slik]] (produkcija Glej, Maska in Cankarjev dom), ki je bil premierno uprizorjen v decembru 2005 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu.
 
 
V letu 2005 je Simona dokončala nov dramski tekst z naslovom [[Več]], ki je bil predstavljen v bralni uprizoritvi maja 2005 v Gledališče Glej (režija: Simona Semenič) in januarja 2006 v ameriškem prevodu v gledališču New Georges v New Yorku (režija: Ivan Talijančić). V novembru 2005 je bilo njeno kratko besedilo [[Loving Willy]], ki ga je napisala v angleščini, predstavljeno v bralni uprizoritvi v New Yorku (režija: Eddie Lew). Njeno kratko dramsko besedilo z naslovom [[Nogavice]] je bilo javnosti predstavljeno decembra 2005 v gledališču Glej (režija: [[Tijana Zinajić]]) in v prav tako v decembru 2005 v angleškem prevodu v Bowery Poetry Club New York (režija: Ryan Kasprzak). Njeno besedilo [[24ur]] (2006) je bilo bralno uprizorjeno v okviru projekta Izmenjava Ljubljana – New York in sicer v New York Theatre Workshop (oktober 2006) in v Gledališču Glej (december 2006), obakrat v režiji Ivana Talijančića.
 
 
Simona je bila umetniška vodja programa [[PreGlej]] v [[Gledališču Glej]], za katerega je dala pobudo in ga koncipirala. V okviru PreGleja so potekale bralne uprizoritve dramskih tekstov mladih oz. neuveljavljenih slovenskih dramskih piscev.
 
V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.
 
 
Takoj po končanem četrtem letniku Akademije je začela delati za [[Zavod Exodos]], v letu 2003 je bila tudi v umetniškem svetu festivala Exodos. V okviru Mirovnega inštituta pa je od junija 2002 do marca 2004 delala na projektu Bela knjiga, raziskavo dejavnosti, projektov in programov nevladnih organizacij in posameznikov s področja kulture in umetnosti v obdobju 1998 – 2003. Preliminarna verzija te raziskave je bila predstavljena na simpoziju Margina, niša ali mainstream? septembra 2002. V letu 2003 je za ta projekt prejela raziskovalno štipendijo Mirovnega inštituta (omogočil Open society Institute New York).
 
 
V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija. Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.
 
 
V Gledališču Glej je vodila program [[PreGlej]], ki se ukvarja z uprizarjanjem bralnih različic tekstov še neuveljavljenih slovenskih dramatikov. Je avtorica dramskih tekstov: [[Solo brez talona]] (2003), [[Več]] (2005), [[24 ur]] (2006), [[Loving Willy]] (v ang., 2005) in [[Nogavice]] (2005). Njeni teksti so doslej doživeli več bralnih uprizoritev (Ljubljana, New York).
 
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>


==Dramska besedila==
==Dramska besedila==

Redakcija: 15:15, 19. maj 2017

Fotografija: Žgank Nada

Življenjepis

Simona Semenič (1975) je dramatičarka in performerka. Na AGRFT je diplomirala na smeri dramaturgija.

Simona je dobitnica treh Grumovih nagrad in sicer za besedila 5fantkov.si (2008), 24ur (2006) in Sedem kuharic, štirje soldati in tri Sofije (2014), besedili 1981 (2013) in to jabolko, zlato (2016) pa sta bili za isto nagrado nominirani. Njena besedila so prevedena v dvanajst jezikov in uprizorjena v več evropskih državah, v ZDA in tudi na Bližnjem vzhodu, v nekaterih državah tudi objavljena. Uprizoritve njenih besedil so prejele več nagrad tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Med ostalimi njenimi dramskimi deli so Nisi pozabila, samo ne spomniš se več (2007), Gostija (2010), Vsega je kriv Boško Buha (2011), Prilika o vladarju in modrosti ali Medtem ko skoraj rečem še (2011) in Mi, evropski mrliči (2015).

Simona tudi piše, režira in nastopa v avtobiografskih performansih, kot so 9 lahkih komadov (2007, z umetniško skupino Preglej), Jaz, žrtev. (2007), Še me dej (2009), 43 srečnih koncev (2010, z umetniško skupino Preglej), Kapelj in Semenič v sestavljanju (2012, z Barbaro Kapelj), Semenič in Bulc naprodaj (2013, z Maretom Bulcem) in Drugič (2014). S svojimi performansi je gostovala na številnih festivalih tako doma kot v tujini. Režirala je dve predstavi in sicer adaptacijo Večna medikacija (Mesto žensk, 2006) in Hura, Nosferatu (SNG Nova Gorica in SMG, 2015).

Simona je od nastanka leta 2005 do leta 2013 vodila iniciativo Preglej, od leta 2007 do leta 2010 je vodila društvo Gledališče Glej, od leta 2006 pa vodi tudi Kulturno društvo Integrali. Izkušnje ima tudi z vodenjem delavnic dramskega pisanja, saj je v zadnjih desetih letih vodila veliko število delavnic tako doma kot tudi v tujini.

Kot soavtorica in dramaturginja sodeluje tudi z režiserji in koreografi, med drugimi je večkrat sodelovala z Ivanom Talijančićem in Janezom Janšo, piše pa tudi adaptacije za gledališča (LGL, MGL, SiTi Teater).

Dramska besedila

Dramska besedila v tujih jezikih

Celotna besedila

Dramaturgije

Režije

  • 2006 Večna medikacija, Mesto žensk
  • 2003 Solo brez talona, Maska Ljubljana, Gledališče Glej

Mednarodno sodelovanje

  • V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.
  • V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija.
  • Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.

Posebni članki

Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja, diplomska naloga iz zgodovine gledališča, Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, Oddelek za dramaturgijo, mentor Marko Marin, Ljubljana 2004

Nagrade

Fotogalerija

  • Fotografija: Žgank Nada

    Fotografija: Žgank Nada

  • Fotografija: Žgank Nada

    Fotografija: Žgank Nada

  • Fotografija: Žgank Nada

    Fotografija: Žgank Nada

  • Fotografija: Žgank Nada

    Fotografija: Žgank Nada

  • Fotografija: Žgank Nada

    Fotografija: Žgank Nada

  • Fotografija: Žgank Nada

    Fotografija: Žgank Nada

  • Fotografija: Žgank Nada

    Fotografija: Žgank Nada

  • Fotografija: Žgank Nada

    Fotografija: Žgank Nada

  • Fotografija: Žgank Nada

    Fotografija: Žgank Nada

  • Fotografija: Žgank Nada

    Fotografija: Žgank Nada

  • Fotografija: Žgank Nada

    Fotografija: Žgank Nada

  • Fotografija: Žgank Nada

    Fotografija: Žgank Nada

  • Fotografija: Žgank Nada

    Fotografija: Žgank Nada

  • Fotografija: Žgank Nada

    Fotografija: Žgank Nada

Viri in literatura

  • PreGlej Simona Semenič
  • Simona Semenič: Več, dramsko delo z eksplikacijo / Inemannova doba skozi prizmo dnevnega časopisja. Diplomska naloga. Ljubljana, 2006.

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Simona_Semenič&oldid=45559«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori