Vesna Slapar
Biografija
Rojena julija 1974 v Kranju, kjer je obiskovala tudi osnovno šolo, gimnazijo pa v Škofji Loki. Po gimnaziji začne leta 1993 študij na AGRFT pri profesorju Cavazzi in diplomira leta 1997. V času študija sodeluje z različnimi slovenskimi gledališči (sodelovanje::SNG Drama Ljubljana, Gledališče Ptuj), po diplomi se zaposli v Prešernovem gledališču Kranj. Sodeluje tudi pri produkcijah predstav izven PG Kranj, pa tudi pri snemanju filmov, nadaljevank, vodenju oddaj in sinhronizaciji risank.
Nagrade
Skupinske nagrade:
BREZNO, Nagrada občinstva na Festivalu Slovenskega filma, 1998
SNEGULJČICA, Zlata paličica za najboljšo predstavo festivala
MATILDA, posebna nagrada žirije mladi ekipi na festivalu Zlata paličica
KAKO SEM SE NAUČILA VOZITI, nagrada za najboljšo uprizoritev na festivalu
Zlati lev v Umagu 2001
ZABAVA ZA ROJSTNI DAN, velika nagrada Borštnikovega srečanja 2003
Vloge v gledališču
SEZONA 2005/2006 V PG KRANJ
- Sneguljčica v predstavi Drame princes.
- Pastirica v predstavi Pastirica in dimnikar.
- Luiza v predstavi Spletkarstvo in ljubezen
SEZONA 1995/96
- Sekulič: Kje je Franz; Panoptikon
SEZONA 1996/97
- Lena; Dragica Potočnjak: Metuljev ples; SNG Drama Ljubljana
- Leona; Jean Anouilh: Orkester; AGRFT
- Esther; Roger Vitrac: Victor ali otroci na oblasti; AGRFT
SEZONA 1997/98
- Skupina avtorjev: O tem se ne govori; PG Kranj
- Buli; Marcus Kobeli: Sobo oddam; Gledališče Ptuj
SEZONA 1998/99
- Sneguljčica; Grimm, Vencelj: Sneguljčica; PG Kranj
- Punči; Svetlana Makarovič: Teta Magda; PG Kranj
- Nika; Dave Simpson: Žurka za punce; Društvo B-51
- Heiner Muller: Eksplozija spomina 3; PG Kranj
SEZONA 1999/00
- Eliza; Moliere: Skopuh; PG Kranj
- Matilda; Roald Dahl, Desa Muck: Matilda; PG Kranj
- Prijatelj; Sanja Ivič: Prešeren v Peklu; PG Kranj
SEZONA 2000/01
- Najstniški grški zbor;
- Paula Vogel: Kako sem se naučila voziti; PG Kranj
- Adil; Zdenko Kodrič: Vlak čez jezero; PG Kranj
SEZONA 2002/03
- Graciela; Jorge Accame: Benetke; PG Kranj
- Vesna; Janez Vencelj: Zgodba o Janku in Metki; PG Kranj
- Lili; Harold Pinter: Zabava za rojstni dan; PG Kranj
- Marinka Zakrajšek, Rokgre: Blok; PG Kranj
- Tanja; Lobozerov: Kako bi se znebili tujca; Gledališče Satirikon
SEZONA 2003/04
- Marija; Roland Schimmelpfennig: Push up 1-3; PG Kranj
- Špela; Rezanov, Braginski: Poljub za lahko noč; Gledališče Satirikon
SEZONA 2005/06
- Sneguljčica; Elfriede Jelinek: Drame Princes; PG Kranj
- Pastirica; Andersen, Stres: Pastirica in dimnikar; PG Kranj
- Miša; Ribičič,Souček: Miškolin; Mini teater Ljubljana
Film, televizija
TV film: POLETNA IDILA, 1995
TV film: TRIPTIH AGATE SCHWARZKOBLER, 1997
Celovecčerni film: BREZNO, 1998
TV oddaja: LAHKIH NOG NAOKROG, 1999,2000
Celovečerni film: ODA PREŠERNU, 2000
TV nadaljevanka: PETA HIŠA NA LEVI, 2000
Iz medijev
Pogovor v Maski
Maska, 70/71, poletje/jesen 2001 Avtorja intervjuja: Matej Bogataj in Amelia Kraigher
Maska: Kot rojena Kranjčanka si takoj po končani akademiji prišla v Kranjsko gledališče in se tukaj zaposlila. Kako se je pravzaprav to zgodilo: da si pravzaprav "ostala" v Kranju?
Vesna: Kot absolventka AGRFT sem igrala v dveh predstavah, eni tukaj v Kranju in eni na Ptuju. Kranj pa se mi je zdel zelo dobra opcija za začetek, za prvo službo, ker se tukaj zelo veliko igra in ustvarja tudi zelo različne predstave, kar je bilo zame kot mlado igralko ugodno. Nabiranje igralske kilometrine je v štartu zelo pomembno. Moja služba se je kot nalašč pokrila tudi z repertoarjem, in sicer s Teto Magdo in Sneguljčico, kjer so me zasedli v vlogah, ki so mi bile pisane na kožo. Zato so me potem z veseljem zaposlili in tudi sama sem rada vstopila v to gledališče, se preselila Kranj.
Maska: Kot mlada igralka si v Kranjskem gledališču že odigrala tudi precej vidne vloge; katere izmed njih bi izpostavila kot presežke, v katerih si se dobro počutila?
Vesna: Otroške predstave so zame čisto nekaj posebnega. V vseh otroških predstavah sem zelo rada igrala, predvsem v O tem se ne govori, ki je imela čisto posebno formo, lahko bi rekla, da je bila celo negledališka z veliko komunikacije z otroci, zato je bila mnogo bolj pristna od ostalih otroških predstav, ki so postavljene na oder. Med predstavami za odrasle pa moram reči, morda zato, ker je bila za zdaj moja zadnja in jo imam najbolj v spominu, da sem zelo rada delala v Vlaku čez jezero kot Adil. Tokrat sem prvič tudi sodelovala z Miletom Korunom in sem pri delu z njim preprosto uživla. Zato mi je žal, da se ni tako "prijela" in več igrala, kmalu sem odšla tudi na porodniški dopust, najbrž se tudi zato ni več igrala. Zelo rada sem igrala tudi na Ptuju v predstavi po Kobelijevem besedilu Sobo oddam v režiji Sama Strelca
Maska: Kakšen tip gledališča ti je blizu? V katerih vlogah se najbolj vidiš?
Vesna: Najraje imam komorni tip gledališča. Ta mi predstavlja največji izziv. Morem reči, da v eksperimentalnih predstavah žal nisem imela prave priložnosti nastopati - če bi, bi morda vzljubila tudi ta tip gledališča. Sicer pa se najdem bolj tukaj, kjer sem. Torej prej sodobnejši dramski teksti kot pa klasičen verz, ter preproste, vsakdanje, navadne in intimne zgodbe - v tem najbolj uživam. Nekaj časa sem si želela nastopiti v vlogi Julije. Ta želja se zdaj odmika, mogoče predvsem zato, ker sem zdaj kot mamica stopila v neko drugo življenjsko obdobje in me trenutno zaposlujejo čisto druge stvari.
Maska: Pred dvema letoma smo te videli v Milerjevi predstavi Eksplozija spomina, kar je bila najbrž dovolj močna izkušnja.
Vesna: Zelo lepo mi je bilo delat z Milerjem, ampak moram pri tem takoj pristavit, da se v predstavi, tekstualnih predlogah zanjo, nisem najbolj našla. Iskreno si želim z Eduardom še sodelovati, ampak bi z njim delala na bolj oprijemljivih temeljih, z enotnim tekstom naprimer. Poleg Eduarda mi je bila v predstavi zelo pomembna Ann Papoulis. Vlila mi je poguma in samozavesti, da zmorem delati tudi na ta način in da mi svet giba in neverbalnega teatra ni tako daleč. Kot pravim: z Eduardom bi še sodelovala, vendar v malce manj "avtorski" režiji, potem bi mi bilo lažje. Zato mi je po svoje žal, ker se letos še ne bom vrnila z dopusta, ko bo tukaj postavljal Vero, ljubezen, upanje.
Maska: Kako vidiš svoj igralski poklic, kaj tebi pomeni biti igralka?
Vesna: Trenutno sem na porodniškem dopustu in sem veliko doma s svojo družino, mi je blazno lepo in sem se za malenkost odmaknila od gledališkega sveta. Gledališče je del mojega življenja in upam, da nikoli ne bo postalo vse moje življenje. Biti igralec je zame nekaj, kar me neverjetno napolnjuje, ki mi veliko daje, a hkrati jemlje. Zaenkrat si še znam poiskati ravnovesje med obojim. Iskreno povedano, ne dovolim, da bi me gledališče posrkalo v celoti. Resnica je, da sem zelo rada v gledališču, še prav posebej v Kranjskem, ker se imam tukaj zelo lepo. Rada imam prijetno vzdušje tega gledališča. Gledališče vendarle ni samo tisto, kar vidimo na odru, ampak je rezultat tega, kako se ekipa dva meseca sodelovanja ob nastajanu predstave počuti. Če se dobro počutiš tudi v garderobi, greš s soigralci z veseljem na kavo, lahko predstava in gledališče v celoti zaživita. Vendar sem v obdobju, ko komaj čakam, da se sezona dobro začne, da si bom spet vzela čas obiskovati gledališče in predstave, ne samo kranjske, saj sem zdaj tri leta toliko nastopala, da za to niti približno nisem imela časa, ne vem, kaj delajo moji kolegi po drugih gledališčih.
Maska: Kako pa se kot igralka vidiš čez dvajset let?
Vesna: Po prihodu v kranjsko gledališče nisem celi dve leti niti enkrat pomislila o tem kako naprej. Zdelo se mi je, da je to vse, kar sem si želela in drugih želja nimam. V zadnjem času pa sem se že večkrat zalotila ob misli: je to res to? Ali bi bilo bolje iti kam naprej? Zdi se mi in vem, da sem do sedaj šele malo naredila in malo izkusila, da si še vedno želim, naj ostane, tako kot je. Rada pa bi seveda pokukala še v kakšno drugo hišo, predvsem zaradi drugačnega okolja, drugih soigralcev, da bi si baterije napolnila z drugimi energijami. Rada bi kdaj delala z mladimi, morda kakšnjo otroško televizijsko oddajo. Kje se torej vidim čez dvajset let? Iskreno povedano: ne vem.
