Simona Zorc Ramovš

Življenjepis

(*14. 10. 1964) Je pobudnica in soustanoviteljica leta 1984 ustanovljenega gledališča poezije Mobrazkas, ki se nekaj let kasneje prelevi v gledališče Boldrik II. v Grosupljem. Kot študentka obiskuje gledališko šolo GILŠ-KODUM pri ZKO Slovenije in je od 1986 do 1989 redna članica Šentjakobskega gledališča. Leta 1996 z odliko diplomira na Ruski akademiji gledališke umetnosti GITIS-RATI, na oddelku za gledališko in filmsko igro, v Moskvi ter uspešno kot igralka in režiserka producira več umetniških projektov. V sodelovanju z državnim JSKD poučuje dramsko igro ter osnovne tehnike govora in diha na različnih delavnicah po vsej Sloveniji in v vseh starostnih stopnjah; zadnjih pet let je tudi državna selektorica za otroško in odraslo ljubiteljsko gledališče v Ljubljani in okolici ter na jugovzhodnem področju Slovenije. V Grosupljem od leta 1997 vodi gledališko skupino GG NENI (Glas Gib NE res NI).

Vloge v gledališču

• 1981 gimnazijska predstava Poganske pesmi, r. prof. Adrijan Lah (Gimnazija Bežigrad), s katerimi se uvrstijo na Podobe trenutkov v Cankarjevem domu
• 1988/1989 gospa Smith; Plešasta pevka E. Ionesca, r. Goran Gluvić (gledališče Boldrik II)
• 1989/1990 predstava Stevardesa (gledališče Boldrik II)
• 1990/1991 predstava Civiliziranci (gledališče Boldrik II)
• 1991/1992 Deklica; predstava Večna ptica avtorja Tomaža Vesela, r. Igor Gruden (gledališče Boldrik II)
• 1992/1993 Profesor; predstava Učna ura Eugena Ionesca (gledališče Boldrik II)
• 1996 prvi nastop z možem Klemenom Ramovšem v Prešernovih Sonetih nesreče, ki jih je leta 1992 uglasbil Primož Ramovš za kljunasto flavto in recitatorja (sledi več ponovitev do leta 2000)
• 1998-2000 projekt zakoncev Ramovš: Fantazijska podoba o času, performance z glasbo Lojzeta Lebiča in s teksti Gregorja Strniše
• 2000 avtorski projekt Spleeen c`est moi, r. Simona Zorc Ramovš (PTL in ARS Ramovš)
• 2006 igra v profesionalnem gledališkem projektu po besedi Marguerite Yourcenar Ognjeni, r. Tijana Zinajić (koprodukcija Zavoda Ars Ramovš in KD Teater Grosuplje, podpora Ministrstva za kulturo)

Vloge na filmu in televiziji

• 2002 vloga glavne medicinske sestre; kratki film Zlato srce režiserja in scenarista Klemena Dvornika (filmska produkcija AGRFT)

Režije

• 1997 otroška predstava Živalska olimpiada po motivih knjige Svetlane Makarovič (GGNeNi KD Teater Grosuplje)
• 1997 avtorski projekt Ptica v zenici sonca na Magdalenski gori pri Grosuplju
• 1999 mladinska predstava Borutovo poletje avtorja Gorana Gluvića (Gledališče gimnazije Moste)
• 2000 otroška predstava Magnetni deček Milana Dekleve (GGNeNi KD Teater Grosuplje)
• 2000 avtorski projekt Jaz pa tebi sami, draga, želel sem dopasti (produkcija JSKD Območna izpostava Ivančna Gorica in subvencija Ministrstva za kulturo)
• 2000 Omnibus ljubezni, z najlepšimi ljubezenskimi dueti v svetovni literarni oz. dramski zgodovini: Carmina Burana, Charles Baudelaire, William Shakespeare, Tennessee Williams, Milan Kleč (Gledališče gimnazije Moste)
• 2001 omnibus Kako pasti v … ljubezen (produkcija Festivala Stična in JSKD Območna izpostava Ivančna Gorica)
• 2002 Plešasta pevka Eugena Ionesca (Gledališče gimnazije Moste)
• 2002 uprizoritev dela Sovica Oka Svetlane Makarovič (Gledališče GGNeNi)
• 2003 uprizoritev dela Škrat Kuzma Svetlane Makarovič (Gledališčem GGNeNi)
• 2004 uprizoritev dela Na obisku pri Zofki Coprnici Svetlane Makarovič, priredba zgodbic iz knjige Kam pa kam, kosovirja? (Gledališče GGNeNi)
• 2005 uprizoritev pravljice H. Ch. Andersena Kakor napravi stari, je vselej prav (Gledališče GGNeNi)
• 2006 uprizoritev drame Eugena Ionesca Plešasta pevka (Gledališče GGNeNi)

Nagrade

• 1992 Severjeva nagrada za najboljšo igralsko stvaritev v ljubiteljskem gledališču: za gospo Smith v Plešasti pevki, za Deklico v Večni ptici in Profesorja v Učni uri
• 2004 – Jurčičeva nagrada (JSKD OI Ivančna Gorica, ZKD občin Grosuplje, Dobrepolje, Ivančna Gorica)