Fran Žižek: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
[[Kategorija:Režiserji|Žižek, Fran]][[Kategorija:Umetniški vodje|Žižek,Fran]] | [[Kategorija:Režiserji|Žižek, Fran]][[Kategorija:Umetniški vodje|Žižek,Fran]] | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
(*1914, Maribor † 27.5.2008, Medvode) Študiral je v Pragi, se z gledoval pri Burianovem gledališču D38. Julija 1938 je v Mariboru ustanovil [[Neodvisno gledališče]]. 11. julija 1938 je Žižek sklical tiskovno konferenco in pojasnil svoje poglede na položaj slovenskega gledališča. Zavzel se je za nedovisno gledališče, ki bi ne bilo odvisno od raznih političnih strank in bi bilo alternativa meščanskemu gledališču. 18. 9. 1938 je bila nato ustanovljena zadruga, ki naj bi omogočila delo Žižkovega gledališča. Registracijo zadruge Neodvisno gledališče je oblast zavlačevala z raznoraznimi izgovori. Glavni vzrok zavlačevanja je bilo dejstvo, da so bili v odboru zadruge znani komunisti. Tako v Mariboru Neodvisno gledališče ni moglo zaživeti. (Mavrič, 1988) Na povabilo [[Anton Ingolič|Antona Ingoliča]] se s svojim avantgardnim gledališčem preseli leta 1939 na Ptuj, kjer v dveh letih ustvari serijo prelomnih uprizoritev. | (*20.12.1914, Maribor † 27.5.2008, Medvode) Študiral je v Pragi, se z gledoval pri Burianovem gledališču D38. Julija 1938 je v Mariboru ustanovil [[Neodvisno gledališče]]. 11. julija 1938 je Žižek sklical tiskovno konferenco in pojasnil svoje poglede na položaj slovenskega gledališča. Zavzel se je za nedovisno gledališče, ki bi ne bilo odvisno od raznih političnih strank in bi bilo alternativa meščanskemu gledališču. 18. 9. 1938 je bila nato ustanovljena zadruga, ki naj bi omogočila delo Žižkovega gledališča. Registracijo zadruge Neodvisno gledališče je oblast zavlačevala z raznoraznimi izgovori. Glavni vzrok zavlačevanja je bilo dejstvo, da so bili v odboru zadruge znani komunisti. Tako v Mariboru Neodvisno gledališče ni moglo zaživeti. (Mavrič, 1988) Na povabilo [[Anton Ingolič|Antona Ingoliča]] se s svojim avantgardnim gledališčem preseli leta 1939 na Ptuj, kjer v dveh letih ustvari serijo prelomnih uprizoritev. | ||
Po vojni režiral v [[SNG Maribor|mariborski Drami]], v letih 1947 - 1951 deloval v [[SNG Drama Ljubljana]]. Leta 1958je režiral prvo slovensko tv uprizoritev (''Noč na verne duše'') in izvirno tv opero (''Dokotor Petelin''). | Po vojni režiral v [[SNG Maribor|mariborski Drami]], v letih 1947 - 1951 deloval v [[SNG Drama Ljubljana]]. Leta 1958je režiral prvo slovensko tv uprizoritev (''Noč na verne duše'') in izvirno tv opero (''Dokotor Petelin''). | ||
Bil je pionir umetniške televizijske produkcije, v Mariboru je ustanovil televizijski studio, bil ravnatelj Drame (1963 - 1967), ustanovitelj [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]], profesor na [[AGRFT]]. | Bil je pionir umetniške televizijske produkcije, v Mariboru je ustanovil televizijski studio, bil ravnatelj Drame (1963 - 1967), ustanovitelj [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]], profesor na [[AGRFT]]. | ||
Redakcija: 10:50, 22. avgust 2013
Življenjepis
(*20.12.1914, Maribor † 27.5.2008, Medvode) Študiral je v Pragi, se z gledoval pri Burianovem gledališču D38. Julija 1938 je v Mariboru ustanovil Neodvisno gledališče. 11. julija 1938 je Žižek sklical tiskovno konferenco in pojasnil svoje poglede na položaj slovenskega gledališča. Zavzel se je za nedovisno gledališče, ki bi ne bilo odvisno od raznih političnih strank in bi bilo alternativa meščanskemu gledališču. 18. 9. 1938 je bila nato ustanovljena zadruga, ki naj bi omogočila delo Žižkovega gledališča. Registracijo zadruge Neodvisno gledališče je oblast zavlačevala z raznoraznimi izgovori. Glavni vzrok zavlačevanja je bilo dejstvo, da so bili v odboru zadruge znani komunisti. Tako v Mariboru Neodvisno gledališče ni moglo zaživeti. (Mavrič, 1988) Na povabilo Antona Ingoliča se s svojim avantgardnim gledališčem preseli leta 1939 na Ptuj, kjer v dveh letih ustvari serijo prelomnih uprizoritev. Po vojni režiral v mariborski Drami, v letih 1947 - 1951 deloval v SNG Drama Ljubljana. Leta 1958je režiral prvo slovensko tv uprizoritev (Noč na verne duše) in izvirno tv opero (Dokotor Petelin). Bil je pionir umetniške televizijske produkcije, v Mariboru je ustanovil televizijski studio, bil ravnatelj Drame (1963 - 1967), ustanovitelj Borštnikovega srečanja, profesor na AGRFT. Zadnja leta svojega življenja se je ukvarjal s pisanjem scenarija za dokumentrno-igrani film z naslovom Od Poetovione do Ptuja. Napisal je osem epizod (od rimskega časa do konca 1. svetovne vojne).
Gledališke režije
1931-1940
- 1940 Emil Smasek in Fran Žižek Martin Krpan, Gledališče Ptuj
- 1940 Ernst Vzgojitelj Lanovec, Gledališče Ptuj
- 1940 Stanko Canjkar Nevarna igra, Gledališče Ptuj
- 1940 Collalto Beneški trojčki, Gledališče Ptuj
- 1940 Atnon Ingolič Sirote, Gledališče Ptuj
- 1939 O'Neil Strast pod bresti, Gledališče Ptuj
- 1939 Bratko Kreft Malomeščani, Gledališče Ptuj
- 1939 Sofokles Kralj Edip, Gledališče Ptuj
- 1939 Josip Jurčič Deseti brat, Gledališče Ptuj
- 1939 Burka o jezičnem dohtarju, Gledališče Ptuj
- 1939 Angelo Cerkovnik Kdo je kriv?, Gledališče Ptuj
- 1938 Jože Kranjc Detektiv Megla, Gledališče Ptuj
- 1938 Ivan Cankar Lepa Vida, Gledališče Ptuj
- 1938 Anton Tomaž Linhart Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Gledališče Ptuj
Drugo
- Polde Bibič: In memoriam Franu Žižku :
1. del 
; 2. del
Nagrade
Bibliografija
- Čarobno ogledalo
- Kako sem doživljal rojstvo in odraščanje slovenske televizije
- Moja zgodnja gledališka leta