Geslo:Na današnji dan/1924

Iz Geslo


V Rosalnicah pri Metliki se je rodil Drago Makuc. Igralec, ki je leta 1958 prvi odigral Profesorja v Ionescovi (anti)drami Učna ura (v režiji Žarka Petana, z Dušo Počkaj kot Učenko in Milo Kačič kot Služabnico). »Zaradi prepada med iskreno človečnostjo igralca in absurdnostjo vloge, ki je Makuca silila, da je igral 'proti sebi', je njegova igra postala nekam brechtovsko potujena. Vendar je to počel naravno, niti najmanj vsiljivo. S 'potujitvenim' načinom je dosegel veliko večjo grozljivost Profesorja, kot bi jo igralec, ki nosi absurd v sebi. Makuc je s človeško čistostjo razčlenil absurd in ga razkril v vsej srhljivi pošastnosti,« je njegovo vlogo jasno opisal Polde Bibič v delu Soigralci, za razliko od kritikov, ki niso prav dobro vedeli, kaj naj z absurdnim Ionescom počnejo.

V Poljčanah se je rodil režiser Branko Gombač. Soustanovitelj celjskega gledališča. Ravnatelj mariborske Drame. Organizator Borštnikovega srečanja.

V Ljubljani se je rodil gledališki in filmski režiser Igor Pretnar. Šolal se je v Moskvi na Vsesovjetski šoli za kinematografijo pri znamenitem Eisensteinu in tudi pri delu v gledališču ohranil posebno naklonjenost ruski dramatiki.

V Črnomlju se je rodila igralka, režiserka, prevajalka, teatrologinja in publicistka Draga Ahačič. Ustanoviteljica gledališča Ad hoc.

V Ljubljani se je rodila igralka Alenka Svetel. Alpinistka, po kateri se imenuje tudi smer Svetelove v zahodni steni Planjave.

V Ljubljani se je rodil režiser, scenograf in tehnični vodja kranjskega gledališča Saša Kump.

V Šoštanju se je rodil dramaturg, dramatik, prevajalec in publicist Janez Žmavc.

V Lendavi se je rodila igralka Duša Počkaj. Filmska zvezda. Borštnikovega prstana ni nikoli nosila, zato pa nosi njeno ime dvorana v Cankarjevem domu. Polde Bibič je v svojem delu Soigralke zapisal njen pretresljivo lep portret in razkril: »Bistvo skrivnosti, ki se ji reče Duša Počkaj, je njena enkratna osebnost, njena bit, ki jo je oplajala s spoznanji o svetu. Duša je bila izjemno modra. (...) To je bila modrost umetnosti. Neverjetno široka. Panonska. Svobodnih obzorij.«