Nevenka Koprivšek

Foto: Nada Žgank

Življenjepis

Nevenka Koprivšek (* 1. junij 1959, Ljubljana, † 14. februar 2021, Ljubljana) je leta 1983 diplomirala na šoli za gledališče, gib in mim Ecole Jacques Lecoq v Parizu. Leta 1997 je pridobila evropsko diplomo iz vodenja projektov v kulturi (Evropska diploma kulturnega mangementa), Fondacija Marcel Hicter, Bruselj. 2009 pa je diplomirala iz Feldenkraisove metode ozaveščanja skozi gib (Accordmobile, Pariz) pri Myriam Pfeffer. Od takrat je uvajala Feldenkraisovo metodo ne samo med plesalci in igralci, temveč tudi med glasbeniki in širše zainteresiranim občinstvom. V letu 2013 je pridobila še specialno diplomo JFK (Jeremy Krauss Approach) za delo z otroki s posebnimi potrebami. Po študiju na Lecoqu je igrala v različnih gledaliških skupinah in projektih v Parizu in New Yorku; Compagnie Grottesco, Theatre Torr, Theatre Mondain in ljubljanski Koreodrami, med njimi najuspešnejši je bil projekt You - The City režiserke Fione Templeton, ki je gostoval tudi v Ljubljani.

Leta 1989 je na vabilo Gledališča Glej režirala Handkejeve Železniške informacije (v sklopu projekta 5 in ½) in kmalu zatem postala njegova umetniška voditeljica in to delo opravljala dva mandata, od 1989 do 1997. Za igro in kasneje za režijo je prejela 2 kolektivni Borštnikovi diplomi (za Agato Schwarzkobler in Železniške informacije) in nagrado na festivalu MESS v Sarajevu (za Agato Schwarzkobler). Kot umetniška direktorica Gledališča Glej je skrbela za program in njegovo umestitev v slovenski in mednarodni prostor. V času njenega umetniškega vodenja (od 1989 do 1997) je Glej skrbel za produkcijo, postprodukcijo in gostovanja 26 gledaliških in plesnih predstav ter ene komorne opere. Že v prvem letu njenega vodenja so v Gleju dobili svojo prvo priložnost na primer Iztok Kovač s predstavo Movens (kasneje En-knap ) in Betontanc s prvo predstavo Pesniki brez žepov. Obe skupini sta v slovenskem prostoru prebili led in postavili slovenski ples in fizično gledališče tudi na evropski zemljevid. V tem času je bilo izvedenih čez 200 Glejevih gostovanj po Evropi, Afriki, Ameriki, Južni Ameriki in Avstraliji.

V letu 1996 je Nevenka Koprivšek oblikovala (vsebinsko in organizacijsko) program slovenskih projektov v programu Kopenhagen, Kulturna prestolnica Evrope 1996. V sklopu tega programa je bilo realizirano osem umetniških projektov. Takrat je bila ustanovljena tudi mednarodna mreža Junge Hunde, prek katere so dobili priložnost za mednarodno predstavitev številni slovenski plesni ustvarjalci, poleg Betontanca še Maja Delak, Branko Potočan, Mala Kline, Sanja Nešković Peršin, Magdalena Reiter, Goran Bogdanovski in drugi.

Decembra 1997 je ustanovila zavod Bunker in z njim tudi mednarodni festival gledališča in plesa Mladi levi. Od takrat je bila tudi njuna direktorica. Tako Bunker kot Mladi levi so že od samega začetka producirali, predstavljali in na številne načine podpirali razvoj sodobnih scenskih umetnikov, plesnih, gledaliških, interdisciplinarnih.

V letu 1999 je oblikovala slovenski program v Weimarju, Evropski kulturni prestolnici 1999, kjer so bili realizirani štirje umetniški projekti.

Od 1997 do 2003 je bila članica izvršnega odbora in umetniškega sveta mednarodne mreže IETM (Informal European Theatre Meeting), ki je predstavljal pomembno okno v mednarodno scensko areno. Bila je soustanoviteljica že omenjene mednarodne mreže Junge Hunde, preko katere je v različnih evropskih mestih gostovalo več kot 30 mladih slovenskih umetnikov in skupin.

Bila je soustanoviteljica in članica ekspertne komisije Fondacije za mobilnost v Mediteranu, Fond Roberto Cimetta. Bila je soustanoviteljica in med 1998 do 2004 zelo aktivna podpredsednica mednarodnega združenja (DBM) Danse Bassin Mediterannee ki dolga leta skrbel za razvoj sodobnega plesa v Mediteranu. Nevenka Koprivšek je bila soustanoviteljica Asociacije - društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture in dolgoletna članica upravnega odbora Asociacije.

Bila je tudi iniciatorka in soavtorica raziskave Prostorska problematika neodvisne kulturne dejavnosti v mestu Ljubljana (faza 1. v letu 1999, faza 2. v letu 2000). Raziskava je bila vsebinska podlaga za bolj poglobljeno obravnavo infrastrukturnih problemov neodvisne scene, za obnovitev Stare elektrarne v sodobno dvorano, kina Dvor in kina Šiška.

Soustanovila je mednarodno mrežo Balkan Express, ki povezuje akterje na Balkanu (prav Balkan Express je bil boter nastanku organizacije in sodobnoplesne mreže Nomad Dance Academy). Balkan Express je eden redkih projektov, ki je več kot 15 let vztrajal v povezovanju in pozicioniranju sodobne umetnosti na Balkanu, predvsem akterjev socialno angažiranih praks.

V letu 2002 je bila kolumnistka za kulturo v Delu.

Do leta 2004 je bila članica upravnega odbora Prešernovih nagrad in od 2001 do 2004 članica ekspertne komisije za državne proslave pri UVI.

Z avgustom 2004 je Bunker postal programski upravitelj Stare mestne elektrarne – Elektro Ljubljana, ki je postala eno vitalnejših centrov sodobne scenske umetnosti, referenčen tako doma kot v tujini.

Od 2004 do 2008 je bila članica mednarodne mreže Theorem, mreže, ki je povezovala producentske hiše vzhodne in zahodne Evrope in je skrbela za koprodukcije z vzhodnoevropskimi umetniki. Najprej za Ministrstvo za kulturo in kasneje za Mestno občino Ljubljana je v letih 2006 in 2007 pripravljala koncept za Evropsko prestolnico kulture 2012. Projekt sicer ni postal zmagovalen, a Bunker se je od takrat začel intenzivno ukvarjati s povezovanjem mesta, lokalnih prebivalcev in kulture. Z Mestno občino Ljubljana je sodelovala tudi v letu 2020, pri pripravi kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025.

Soustanovila je mednarodno mrežo Network Imagine 2020, ki se ukvarja s povezovanjem znanosti in umetnosti, predvsem ozaveščanjem in vlogo umetnosti v povezavi s klimatskimi spremembami. Mreža se je preoblikovala v mednarodni projekt ACT – Art, Climate, Transition, v katerem Bunker aktivno sodeluje. Od leta 2008 je bila članica svetovalnega odbora Evro – mediteranske fondacije Anna Lindt, od funkcije pa je iz etičnih vzrokov kasneje odstopila.

Bila je soustanoviteljica mednarodne mreže Sostenuto, ki je preizkušala vlogo umetnosti in kulture kot pospeševalca socialnega in ekonomskega razvoja v družbi. Bunker, ki je bil eden aktivnejših partnerjev mreže, se je osredotočil na ljubljansko četrtno skupnost Tabor in vzpostavil iniciativo Kulturna četrt Tabor.

Nevenka Koprivšek je s sodelavkami iniciirala mednarodno mrežo Create to Connect, ki jo vodi Bunker že drugi mandat, nadaljevanje se imenuje Create to Connect – Create to Impact. Občasno je predavala tudi na različnih mednarodnih kolokvijih in simpozijih na temo gledališča, produkcije, mednarodnega sodelovanja, razvojne kulturne politike, med drugim tudi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo univerze v Ljubljani in na Univerzi v Gorici.

Režije

Nagrade

  • 2022 Nagrada Nepogrešljivi za presežke strokovnega in podpornega dela v gledališču
  • 2016 Francosko odlikovanje častnik reda umetnosti in leposlovja
  • 2011 Francosko odlikovanje vitez reda umetnosti in leposlovja
  • 1989 Borštnikova diploma za posebne dosežke po presoji žirije (P. Handke Železniške informacije, EG Glej Ljubljana) obrazložitev
  • 2003 Župančičeva nagrada

Viri in literatura

  • Zavod Bunker

Zunanje povezave