Ivana Djilas: Razlika med redakcijama

 
(13 vmesnih redakcij 4 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Ustvarjalci|Djilas, Ivana]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Djilas, Ivana]]
[[Kategorija:Režiserji|Djilas, Ivana]]
[[Kategorija:Režiserji|Djilas, Ivana]]
<div style="float: right">[[Slika:Ivana_Djilas.jpg|240px|Foto: Damjan Švarc]]</div>
<div style="float: right">[[Slika:Ivana_Djilas_STA.jpg|240px|Foto: Tamino Petelinšek/STA]]</div>
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Režiserka mlajše generacije Ivana Djilas se je rodila 25. junija 1976 v Beogradu. Med leti 1995 in 1999 je obiskovala Fakulteto dramskih umetnosti v Beogradu in pod mentorskim vodstvom Nikole Jevtića diplomirala kot gledališka in radijska režiserka. V Srbiji je režirala samo eno predstavo - ''Zakonsko igro'' Edwarda Albeeja, ki pa je na programu Ateljeja 212 ostala sedem let.  
Režiserka Ivana Djilas se je rodila 25. junija 1976 v Beogradu. Med letoma 1995 in 1999 je obiskovala Fakulteto dramskih umetnosti v Beogradu in pod mentorskim vodstvom Nikole Jevtića diplomirala kot gledališka in radijska režiserka. V Srbiji je režirala samo eno predstavo ''Zakonsko igro'' Edwarda Albeeja, ki pa je na programu Ateljeja 212 ostala sedem let.  




Postdiplomski študij je vpisala na [[AGRFT]] v Ljubljani in opravila magisterij pod mentorskim vodstvom [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]] leta 2007 na temo ''Vizualizacija romana – alternativni pristop k uprizarjanju romana v gledališču''. Danes živi v Ljubljani kot samozaposlena v kulturi.
Podiplomski študij je vpisala na [[AGRFT]] v Ljubljani in opravila magisterij pod mentorskim vodstvom [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]] leta 2007 na temo ''Vizualizacija romana – alternativni pristop k uprizarjanju romana v gledališču''. Danes živi v Ljubljani kot samozaposlena v kulturi.




Večji del svoje gledališke kariere je Ivana Djilas posvetila delu v slovenskem gledališču. Režirala je v mnogih profesionalnih gledališčih in gledaliških skupinah, obenem pa je od leta 2004 tudi vodja in producentka gledališke skupine [[Familija]].  
Večji del svoje gledališke kariere je Ivana Djilas posvetila delu v slovenskem gledališču. Režirala je v mnogih profesionalnih gledališčih in gledaliških skupinah, obenem pa je leta 2004 postala tudi vodja in producentka gledališke skupine [[Familija]].  
   
   


V več kot desetih letih svojega dela v Sloveniji je zrežirala okrog štirideset predstav, ki so nastajale v zelo raznolikih produkcijskih pogojih, v veliki večini ob sodelovanju dramaturginje [[Tatjana Doma|Tatjane Doma]], a vedno z značilno poetiko režiserke, katere rokopis je jasno prepoznaven. Režirala je predstave na osnovah zelo raznolikih predlog, od sodobnih in klasičnih dramskih del, romanov, kratkih zgodb, pesmi, slikanic, stripov, kolumn iz časopisov, celo znanstvenih tekstov. Žanrsko različne predstave so polne prepletanj z lutkovnimi tehnikami, videom in živo glasbo. Kakor je razvidno že iz njene magistrske naloge, jo je resno vznemirjala adaptacija romana in njegova vizualizacija in tako najdemo v njenem repertoarju kar nekaj uprizoritev, ki so nastale na tej osnovi: ''Fužinski bluz'' avtorja Andreja Skubica in prirejevalke Ane Lasić, ''Gospod Chance'' Jerzyja Kosinskega in prirejevalke Tatjane Doma, ''Šolski zvezek'' Agote Kristof, ''Kandid ali optimizem'', ki ga je priredila v sodelovanju s Tatjano Doma in dramatizacija romana v pismih Nenada Veličkovića ''Sahib - Impresije iz depresije''.
V več kot dvajsetih letih svojega dela v Sloveniji je zrežirala okrog osemdeset predstav, ki so nastajale v zelo raznolikih produkcijskih pogojih, v veliki večini ob sodelovanju dramaturginje [[Tatjana Doma|Tatjane Doma]], a vedno z značilno poetiko režiserke, katere rokopis je jasno prepoznaven. Režirala je predstave na osnovah zelo raznolikih predlog, od sodobnih in klasičnih dramskih del, romanov, kratkih zgodb, pesmi, slikanic, stripov, kolumn iz časopisov, celo znanstvenih tekstov. Žanrsko različne predstave so polne prepletanj z lutkovnimi tehnikami, videom in živo glasbo. Kakor je razvidno že iz njene magistrske naloge, jo zanima adaptacija romana in njegova vizualizacija, in tako najdemo v njenem repertoarju kar nekaj uprizoritev, ki so nastale na tej osnovi: ''Fužinski bluz'' avtorja Andreja Skubica in prirejevalke Ane Lasić, ''Gospod Chance'' Jerzyja Kosinskega in prirejevalke Tatjane Doma, ''Šolski zvezek'' Agote Kristof, ''Kandid ali optimizem'', ki ga je priredila v sodelovanju s Tatjano Doma, dramatizacija romana v pismih Nenada Veličkovića ''Sahib - Impresije iz depresije'' ...
       


Sodobna dramatika, slovenska in tuja, sta izziv, ki se mu ne more upreti. Njen ustvarjalni repertoar obsega npr. dramska besedila: ''Ta nesrečni rod'' Zinnie Harris ([[Mestno gledališče ljubljansko]], 2019), ''Tatovi'' Dee Loher ([[SNG Drama Ljubljana]], 2018), ''Skrivni strahovi na javnih krajih'' Alana Ayckbourna ([[SNG Nova Gorica]], 2008), ''Ahasver'' Vasilija Sigareva ([[SNG Drama Ljubljana]], 2007), ''Ta postelja je prekratka'' Nine Mitrović (SNG Nova Gorica, 2007), ''Tukaj'' Michaela Frayna ([[Mestno gledališče Ptuj]], 2006), ''Delirij v dvoje'' Eugèna Ionesca ([[Gledališče Glej]], 2004), ''Anywhere Out of This World'' [[Boštjan Tadel|Boštjana Tadla]] (SNG Drama Ljubljana, 2004), ''Disco pigs'' Ende Walsh (Gledališče Glej, 2002) ...


Sodobna dramatika, slovenska in tuja, sta izziv, ki se mu ne more upreti. Njen ustvarjalni repertoar obsega dramska besedila: ''Skrivni strahovi na javnih krajih'' Alana Ayckbourna ([[SNG Nova Gorica]], 2008), ''Ahasver'' Vasilija Sigareva ([[SNG Drama Ljubljana]], 2007), ''Ta postelja je prekratka'' Nine Mitrović (SNG Nova Gorica, 2007), ''Tukaj'' Michaela Frayna ([[Mestno gledališče Ptuj]], 2006), ''Delirij v dvoje'' Eugèna Ionesca ([[Gledališče Glej]], 2004), ''Anywhere Out of This World'' [[Boštjan Tadel|Boštjana Tadla]] (SNG Drama Ljubljana, 2004), ''Disco pigs'' Ende Walsh (Gledališče Glej, 2002).


Ob vsem tem ima režiserka še dve veliki ljubezni. Ena izmed njih so predstave za otroke – dramske, ki jih je delala tudi na osnovi priredb – in lutkovne, kjer odkriva čarobni svet in tehniko izvedbe v lutkovnem gledališču. Tudi ta pot njenega odkrivanja novih izrazov v  gledališču je že bila nagrajena. In druga ljubezen so ji glasbenogledališki projekti, ki jih ustvarja skupaj z [[Boštjan Gombač|Boštjanom Gombačem]]: kabaretna predstava ''Patty Diphusa, izpovedi pornodive'' , ''O čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni'' ….  Pogosto poudarja, da sanja o odprtju varieteja.


Ob vsem tem ima režiserka še dve veliki ljubezni. Ena izmed njih so predstave za otroke – dramske, ki jih je delala tudi na osnovi priredb – in lutkovne, kjer odkriva čarobni svet in tehniko izvedbe v lutkovnem gledališču. Tudi ta pot njenega odkrivanja novih izrazov v  gledališču je že bila nagrajena. In druga ljubezen so ji glasbenogledališki projekti, ki jih ustvarja skupaj z [[Boštjan Gombač|Boštjanom Gombačem]]: kabaretna predstava ''Patty Diphusa, izpovedi pornodive'' , ''O čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni'' ….  Pogosto poudarja, da sanja o odprtju varieteja.


Vpisana je bila na doktorat na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer Edukacijske vede, piše članke in sodeluje na znanstvenih konferencah. Raziskuje možnosti sodelovanja gledališkega polja in polja edukacije. Zanima jo vse od dostopnosti gledališča za otroke, doživljanja gledališča, prenašanja kulturnih in socialnih vzorcev prek umetniškega dela, do konceptov vključevanja gledališča v proces vzgoje in izobraževanja. Uredila je tudi zbirko esejev ''Odraščajoča publika - osem esejev o vlogi gledališča za otroke in mladino v sodobni družbi''.


Trenutno dela doktorat na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer Edukacijske vede, piše članke in sodeluje na znanstvenih konferencah. Raziskuje možnosti sodelovanja gledališkega polja in polja edukacije. Zanima jo vse od dostopnosti gledališča za otroke, doživljanja gledališča, prenašanja kulturnih in socialnih vzorcev prek umetniškega dela, do konceptov vključevanja gledališča v proces vzgoje in izobraževanja. Uredila je tudi zbirko esejev ''Odraščajoča publika - osem esejev o vlogi gledališča za otroke in mladino v sodobni družbi''.
Leta 2017 je pri založbi Mladinska knjiga izdala roman ''Hiša''.


==Video==
==Video==
Vrstica 52: Vrstica 54:


==Nagrade==
==Nagrade==
*2023 Rožančeva nagrada za knjigo esejev ''A si lahko vsaj enkrat tiho'' (Založba Goga)
*2021 Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Marko Slodnjak« za dveletno obdobje
*2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''Zasebno življenje'' v SNG Drama Ljubljana [[Ivana Djilas/nagrade 2010|(obrazložitev)]]
*2010 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''Zasebno življenje'' v SNG Drama Ljubljana [[Ivana Djilas/nagrade 2010|(obrazložitev)]]
*2008 Nagrada za najboljšo predstavo na 11. mednarodnem festivalu Taterfest v Sarajevu za uprizoritev ''Patty Diphusa'' (MGL in Društvo Familia)  
*2008 Nagrada za najboljšo predstavo na 11. mednarodnem festivalu Taterfest v Sarajevu za uprizoritev ''Patty Diphusa'' (MGL in Društvo Familia)  
Vrstica 72: Vrstica 76:
*[http://www.mladina.si/167723/ivana-djilas/ Ivana Djilas, gledališka režiserka - www.mladina.si, 01.07.2015]
*[http://www.mladina.si/167723/ivana-djilas/ Ivana Djilas, gledališka režiserka - www.mladina.si, 01.07.2015]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/ivana-dilas-dom-je-tam-kjer-vlagas-svojo-energijo-in-spreminjas-stvari/384246 Ivana Đilas: Dom je tam, kjer vlagaš svojo energijo in spreminjaš stvari - www.rtvslo.si, 27.01.2016]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/ivana-dilas-dom-je-tam-kjer-vlagas-svojo-energijo-in-spreminjas-stvari/384246 Ivana Đilas: Dom je tam, kjer vlagaš svojo energijo in spreminjaš stvari - www.rtvslo.si, 27.01.2016]
*[http://www.mladina.si/178630/ivana-djilas/ Ivana Djilas - www.mladina.si, 10.02.2017]
*[http://www.delo.si/kultura/knjiga/skozi-napake-grem-da-se-bolje-pripravim-na-naslednje.html Ivana Djilas: »Skozi napake grem, da se bolje pripravim na naslednje« - www.delo.si, 14.02.2017]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/zgoraj-brez/174458549 Ivana Djilas, oddaja Zgoraj brez - www.rtvslo.si, 05.03.2017]
*[http://www.airbeletrina.si/clanek/knjiga-priznanj-ivana-djilas Knjiga priznanj: Ivana Djilas - www.airbeletrina.si, 21.03.2017]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174565328 Ivana Djilas, oddaja Proti etru - www.rtvslo.si, 27.09.2018]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174610698 Ivana Djilas, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 23.04.2019]
*[https://www.mladina.si/206832/sem-prisla-na-vrsto-ker-se-je-zgodil-razpad-sistema-ali-ker-dejansko-dobro-delam/ »Sem prišla na vrsto, ker se je zgodil razpad sistema – ali ker dejansko dobro delam?« - www.mladina.si, 23. 4. 2021]

Trenutna redakcija s časom 08:27, 23. september 2023

Foto: Tamino Petelinšek/STA

Življenjepis

Režiserka Ivana Djilas se je rodila 25. junija 1976 v Beogradu. Med letoma 1995 in 1999 je obiskovala Fakulteto dramskih umetnosti v Beogradu in pod mentorskim vodstvom Nikole Jevtića diplomirala kot gledališka in radijska režiserka. V Srbiji je režirala samo eno predstavo – Zakonsko igro Edwarda Albeeja, ki pa je na programu Ateljeja 212 ostala sedem let.


Podiplomski študij je vpisala na AGRFT v Ljubljani in opravila magisterij pod mentorskim vodstvom Dušana Jovanovića leta 2007 na temo Vizualizacija romana – alternativni pristop k uprizarjanju romana v gledališču. Danes živi v Ljubljani kot samozaposlena v kulturi.


Večji del svoje gledališke kariere je Ivana Djilas posvetila delu v slovenskem gledališču. Režirala je v mnogih profesionalnih gledališčih in gledaliških skupinah, obenem pa je leta 2004 postala tudi vodja in producentka gledališke skupine Familija.


V več kot dvajsetih letih svojega dela v Sloveniji je zrežirala okrog osemdeset predstav, ki so nastajale v zelo raznolikih produkcijskih pogojih, v veliki večini ob sodelovanju dramaturginje Tatjane Doma, a vedno z značilno poetiko režiserke, katere rokopis je jasno prepoznaven. Režirala je predstave na osnovah zelo raznolikih predlog, od sodobnih in klasičnih dramskih del, romanov, kratkih zgodb, pesmi, slikanic, stripov, kolumn iz časopisov, celo znanstvenih tekstov. Žanrsko različne predstave so polne prepletanj z lutkovnimi tehnikami, videom in živo glasbo. Kakor je razvidno že iz njene magistrske naloge, jo zanima adaptacija romana in njegova vizualizacija, in tako najdemo v njenem repertoarju kar nekaj uprizoritev, ki so nastale na tej osnovi: Fužinski bluz avtorja Andreja Skubica in prirejevalke Ane Lasić, Gospod Chance Jerzyja Kosinskega in prirejevalke Tatjane Doma, Šolski zvezek Agote Kristof, Kandid ali optimizem, ki ga je priredila v sodelovanju s Tatjano Doma, dramatizacija romana v pismih Nenada Veličkovića Sahib - Impresije iz depresije ...


Sodobna dramatika, slovenska in tuja, sta izziv, ki se mu ne more upreti. Njen ustvarjalni repertoar obsega npr. dramska besedila: Ta nesrečni rod Zinnie Harris (Mestno gledališče ljubljansko, 2019), Tatovi Dee Loher (SNG Drama Ljubljana, 2018), Skrivni strahovi na javnih krajih Alana Ayckbourna (SNG Nova Gorica, 2008), Ahasver Vasilija Sigareva (SNG Drama Ljubljana, 2007), Ta postelja je prekratka Nine Mitrović (SNG Nova Gorica, 2007), Tukaj Michaela Frayna (Mestno gledališče Ptuj, 2006), Delirij v dvoje Eugèna Ionesca (Gledališče Glej, 2004), Anywhere Out of This World Boštjana Tadla (SNG Drama Ljubljana, 2004), Disco pigs Ende Walsh (Gledališče Glej, 2002) ...


Ob vsem tem ima režiserka še dve veliki ljubezni. Ena izmed njih so predstave za otroke – dramske, ki jih je delala tudi na osnovi priredb – in lutkovne, kjer odkriva čarobni svet in tehniko izvedbe v lutkovnem gledališču. Tudi ta pot njenega odkrivanja novih izrazov v gledališču je že bila nagrajena. In druga ljubezen so ji glasbenogledališki projekti, ki jih ustvarja skupaj z Boštjanom Gombačem: kabaretna predstava Patty Diphusa, izpovedi pornodive , O čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni …. Pogosto poudarja, da sanja o odprtju varieteja.


Vpisana je bila na doktorat na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer Edukacijske vede, piše članke in sodeluje na znanstvenih konferencah. Raziskuje možnosti sodelovanja gledališkega polja in polja edukacije. Zanima jo vse od dostopnosti gledališča za otroke, doživljanja gledališča, prenašanja kulturnih in socialnih vzorcev prek umetniškega dela, do konceptov vključevanja gledališča v proces vzgoje in izobraževanja. Uredila je tudi zbirko esejev Odraščajoča publika - osem esejev o vlogi gledališča za otroke in mladino v sodobni družbi.

Leta 2017 je pri založbi Mladinska knjiga izdala roman Hiša.

Video

Ulrike Syha Zasebno življenje, r. Ivana Djilas, SNG Drama Ljubljana, premiera 29.01.2010

Režije

  • 2000 Samuel Beckett Čakajoč Godota, r, Dušan Jovanović, SNG Drama Ljubljana - asistenca režije

Adaptacije

Razno

  • 2012 Charles Bukowski Smrt kadi moje cigarete, r. Ivana Djilas, Slovensko mladinsko gledališče - scenografinja
  • 2010 Roald Dahl Gravža, r. Ivana Djilas, Mestno gledališče Ptuj - scenografinja
  • 2006 Laura Esquivel/Tatjana Doma/Ivana Djilas Atrakcija Polifemo, Društvo Familia in Cankarjev dom Ljubljana - soavtorica teksta
  • 2006 rokgre O čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni, MGL in Društvo Familia - scenografinja
  • 2004 Erich Kästner Dvojčici, SLG Celje - prevod
  • 2004 Ivana Djilas Delirij v dvoje, Gledališče Glej - avtorica teksta
  • 2004 War, Cankarjev dom - idejna zasnova in koreografija
  • 2004 Moj fant se je vrnil iz vojne, po večerji so naju pustili sama, Cankarjev dom, Ljubljana - idejna zasnova performansa
  • 2002 Toon Telegen "Ko nihče ni imel kaj početi", r. Ivana Djilas, Mini teater in Gledališče Jaz in Ti - igralka in adaptatorka lutk

Nagrade

  • 2023 Rožančeva nagrada za knjigo esejev A si lahko vsaj enkrat tiho (Založba Goga)
  • 2021 Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Marko Slodnjak« za dveletno obdobje
  • 2010 Borštnikova nagrada za režijo predstave Zasebno življenje v SNG Drama Ljubljana (obrazložitev)
  • 2008 Nagrada za najboljšo predstavo na 11. mednarodnem festivalu Taterfest v Sarajevu za uprizoritev Patty Diphusa (MGL in Društvo Familia)
  • 2007 Nagrada za režijo na festivalu Maruličevi dnevi v Splitu za uprizoritev Ta postelja je prekratka (SNG Nova Gorica)
  • 2003 Posebna nagrada za predstavo v celoti na Bijenalu lutkovnega gledališča v Mariboru (Toon Tellegen Ko nihče ni imel kaj početi, Mini teater Ljubljana)
  • 2003 Najboljša predstava na Pikinem festivalu v Velenju (Roald Dahl Gregorjevo čudežno zdravilo, Mestno gledališče Ptuj)

Zunanje povezave