Nebojša Pop Tasić: Razlika med redakcijama

Oznaka: ročna vrnitev
 
(99 vmesnih redakcij 9 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
<div style="float: right">[[Slika:Jaz gorenjski glas.JPEG|150px|vir:Gorenjski glas]]</div>
<div style="float: right">[[Slika:Nebojsa_Pop_Tasic_foto_gorenjski_glas.JPEG|vir: Gorenjski glas]]</div>
[[Kategorija:Ustvarjalci|Pop-Tasić, Nebojša]]
[[Kategorija:Dramaturgi|Pop-Tasić, Nebojša]]
[[Kategorija:Avtorji glasbe|Pop-Tasić, Nebojša]]
[[Kategorija:Režiserji|Pop-Tasić, Nebojša]]
[[Kategorija:Avtorji|Pop-Tasić, Nebojša]]
==Življenjepis==
(* Rojen 1962, Zemun - ni še umrl, Ljubljana)


[[Kategorija:Ustvarjalci|Pop Tasić, Nebojša]]
<big>Če bo me poznalo zanamstvo, večji bedak ne bom,
[[Kategorija:Dramaturgi|Pop Tasić, Nebojša]]
al' kamen, drevo ali tiger. Le duša naj gre iz verig.
[[Kategorija:Avtorji glasbe|Pop Tasić, Nebojša]]
Telo pa naj postane hrana lačnim življenja,
[[Kategorija:Režiserji|Pop Tasić, Nebojša]]
ki še imajo zobe, željo po sitosti mlačni.
[[Kategorija:Avtorji|Pop Tasić, Nebojša]]
Številnih sem rodov plod, in njih trpljenja seštevek …</big>
(Ovid)


==Življenjepis==
==Dramska besedila in dramaturgije ==
(*[[leto rojstva:=1962]], [[kraj rojstva:=Zemun]]) Osnovno in srednjo šolo končal v Pančevu (Srbija). Igral v glasbeni skupini Nemirne bebe. Od leta 1984 do leta 1992 delal kot novinar in urednik v časopisu Pančevac in na radiju Pančevo ter na radiju Beograd.  
 
Leta 1989 se vpiše na [[študij::Fakulteta dramskih umetnosti v Beogradu|Fakulteto dramskih umetnosti v Beogradu]] – smer kulturni menagement, gledališka in radijska produkcija. Ustanovil Tajno ekološko društvo Črni list. V tem obdobju (1989-1992) delal predvsem ulične ekološke performanse ('Barvanje reke Tamiš v zeleno', 'S hrupom proti hrupu', 'Pogreb našega someščana – Homopančevikusa', 'Živalski vrt je moj dom' itn).  
===2011-===
Sodeloval z francoskim Institutom za mladino v Marly le Roi v bližini Pariza in v koprodukciji s Kulturnim centrom v Pančevu ustvaril dvodimenzionalno gledališko predstavo 'Preganjanje kvarka'.  
* 2023 Nebojša Pop-Tasić, Karin Komljanec "Meduza", MGL
*2023 Nebojša Pop-Tasić "Polna luna", Lutkovno gledališče Ljubljana, r. Sebastijan Starič
*2019 Nebojša Pop-Tasić ''Bedenje'', [[SNG Drama Ljubljana]], r. [[Mare Bulc]]
*2018 Nebojša Pop-Tasić ''Petronijev Satyrikon''
*2018 Nebojša Pop-Tasić ''Onjegin'', [[SLG Celje]], r. [[Yulia Roschina]]
*2018 Dušan Jovanović ''Ekshibicionist'', SNG Nova Gorica, r. [[Mare Bulc]]
*2018 več avtorjev in Nebojša Pop-Tasić ''Sončnica na Luni'', r. [[Mare Bulc]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2018 Nikolaj Erdman, Nebojša Pop-Tasić ''Samomorilec'', [[SNG Drama Maribor]], r. [[Ivana Djilas]]
*2017 Nebojša Pop-Tasić ''Svetloba'', r. Mare Bulc, Lutkovno gledališče Maribor
*2016 Anton Ingolič, Nebojša Pop-Tasić ''Tajno društvo PGC'', r. [[Mare Bulc]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2016 Nebojša Pop-Tasić ''Zakaj ptiči pojejo'', r. [[Yulia Roschina]], [[SNG Nova Gorica]]
*2015 Nebojša Pop-Tasić ''Kaj pa če ...'', r. [[Mare Bulc]], [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2015 Nebojša Pop-Tasić ''Gospa Bovary'', r. [[Yulia Roschina]], [[SNG Nova Gorica]]
*2015 Nebojša Pop-Tasić ''Agatha'', r. Dušan Mlakar, Ustvarjalni laboratorij Talija, Cankarjev dom
*2014 Nebojša Pop-Tasić po ljudskih motivih ''Zlata ptica'', r. Silvan Omerzu, Lutkovno gledališče Maribor
*2012 Nebojša Pop-Tasić ''Marlene'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2012 Nebojša Pop Tasić ''Salto mortale'', r. [[Silvan Omerzu]], [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2011 Ivan Cankar ''Pohujšanje v dolini Šentflorijanski'', r. [[Vito Taufer]], [[Slovensko mladinsko gledališče]]


Leta 1992, ob začetku bombardiranja Sarajeva, zapusti Srbijo. Preseli se v Slovenijo.
===2001-2010===
V Sloveniji (Maribor) ustanovi glasbene skupine Romano Rai, Ciganska jazzbina, Karlo Jederman. V časopisu Večer začne pisati satirične kolumne. V Mariboru sodeluje tudi z Dramo[[ SNG Maribor]] , [[LG Maribor|Lutkovnim gledališčem]], [[Gledališka šola Prve gimnazije|Gledališko šolo Prve gimnazije]], Zvezo društev za cerebralno paralizo – Sonček itn.
Leta 2004 se preseli v Ljubljano sodeluje z gledališčem [[Glej]], [[SMG|Slovenskim mladinskim gledališčem]], [[SNG Drama Ljubljana]], ter [[ŠKUC Gledališče|ŠKUC Gledališčem]].


==Dramaturgije in soavtorstva==
==2001-==
*2010 G. Žilavec, A. Toman, R. Matek, N. Pop-Tasić, Vito Taufer ''Da, gospod!'' r. Vito Taufer, Gledališče Koper
*2010 G. Žilavec, A. Toman, R. Matek, N. Pop-Tasić, Vito Taufer ''Da, gospod!'' r. Vito Taufer, Gledališče Koper
*2009 Nebojša Pop Tasić ''[[Nižina neba]] (po Ovidijevih Metamorfozah)'', r. Jernej Lorenci, Slovensko mladinsko gledališče
*2009 Nebojša Pop Tasić ''[[Nižina neba]] '', r. Jernej Lorenci, Slovensko mladinsko gledališče
*2009 No-igre ''Veter v vejah borov'', r. Jernej Lorenci, [[Drama SNG Maribor]]
*2009 No-igre ''Veter v vejah borov'', r. Jernej Lorenci, [[Drama SNG Maribor]]
*2009 Ajshil ''Oresteja'', r. [[Jernej Lorenci]], SNG Drama Ljubljana
*2009 Ajshil ''Oresteja'', r. [[Jernej Lorenci]], SNG Drama Ljubljana
*2007 Nebojša Pop-Tasić "Bodi Marilyn Monroe", Zavod Zofka, r. N. Pop-Tasić
*2007 W. A. Mozart – Nebojša Pop Tasić ''Requiem ali Otrok, ki je ustvaril svet'', r. [[Jernej Lorenci]], [[Anton Podbevšek Teater]]
*2007 W. A. Mozart – Nebojša Pop Tasić ''Requiem ali Otrok, ki je ustvaril svet'', r. [[Jernej Lorenci]], [[Anton Podbevšek Teater]]
*2007 N. Pop Tasić - E. A. Poe "Hiša", r. [[Katja Povše]], Društvo lutkovnih ustvarjalcev
*2007 N. Pop Tasić - E. A. Poe "Hiša", r. [[Katja Povše]], Društvo lutkovnih ustvarjalcev
* 2007 Peter Kus "Kralj prisluškuje", r. Peter Kus, Ops! Zavod, CD
* 2007 Peter Kus "Kralj prisluškuje", r. Peter Kus, Ops! Zavod, CD
*2007 F. Pessoa ''Mornar'',  SNG Drama Ljubljana, r. [[Jernej Lorenci]]
*2007 F. Pessoa ''Mornar'',  SNG Drama Ljubljana, r. [[Jernej Lorenci]]
*2006 P. Handke ''Podzemni blues'', [[dramaturgije v::SNG Drama Ljubljana]], r. [[Jernej Lorenci]]
*2006 P. Handke ''Podzemni blues'', [[SNG Drama Ljubljana]], r. [[Jernej Lorenci]]
*2005 ''Ep o Gilgamešu'', Slovensko mladinsko gledališče, r. [[Jernej Lorenci]]  
*2005 ''Ep o Gilgamešu'', Slovensko mladinsko gledališče, r. [[Jernej Lorenci]]  
*2005 Evripides ''Medeja'', r. [[Jernej Lorenci]], SLG Celje,
*2005 Evripides ''Medeja'', r. [[Jernej Lorenci]], SLG Celje,
*2004 J.B.P. Moliere ''Namišljeni bolnik'', r. J. Lorenci, Drama SNG Maribor   
*2004 J.B.P. Moliere ''Namišljeni bolnik'', r. J. Lorenci, Drama SNG Maribor   
*2004 W. Gombrowicz, ''Poroka'', r.[[ Jernej Lorenci]], [[dramaturgije v::Slovensko mladinsko gledališče]],  
*2004 W. Gombrowicz, ''Poroka'', r.[[ Jernej Lorenci]], [[Slovensko mladinsko gledališče]],  
*2004 ''Tihožitje'' avtorski projekt po motivih E. Ciorana in C. Fuentesa, r. [[Jernej Lorenci]], [[Eksperimentalno gledališče Glej|Glej]] – [[E.P.I. Center]]  
*2004 ''Tihožitje'' avtorski projekt po motivih E. Ciorana in C. Fuentesa, r. [[Jernej Lorenci]], [[Eksperimentalno gledališče Glej|Glej]] – [[E.P.I. Center]]  
*2003 [[Tone Partljič|T. Partljič]] ''[[Moj ata, socialistični kulak]]'', r. M. Babjak, SLG Celje
*2003 [[Tone Partljič|T. Partljič]] ''[[Moj ata, socialistični kulak]]'', r. M. Babjak, SLG Celje
Vrstica 36: Vrstica 58:
*2002 Nebojša Pop Tasić [[Metuljeva dežela]], r. Nebojša Pop Tasić [[Lutkovno gledališče Maribor|Mariborsko lutkovno gledališče]]
*2002 Nebojša Pop Tasić [[Metuljeva dežela]], r. Nebojša Pop Tasić [[Lutkovno gledališče Maribor|Mariborsko lutkovno gledališče]]


==1991-2000==
===1991-2000===
*1999 J.B.P. Moliere, ''Don Juan'',  r. [[Jernej Lorenci]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]
*1999 J.B.P. Moliere, ''Don Juan'',  r. [[Jernej Lorenci]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]
*1998 Euripides, ''Bakhe'', r. [[Jernej Lorenci]], Drama SNG Maribor  
*1998 Euripides, ''Bakhe'', r. [[Jernej Lorenci]], Drama SNG Maribor  
*1997 Nebojša Pop-Tasić, "Kabaret Karla Jedermana", r. Jernej Lorenci, Drama SNG Maribor
*1996 B. Brecht, ''Baal'', r. [[Jernej Lorenci]], Drama SNG Maribor
*1996 B. Brecht, ''Baal'', r. [[Jernej Lorenci]], Drama SNG Maribor


==Avtorske predstave==
==Avtorske predstave==
*2009 ''Kako sem postal Slovenec'', [[Zavod Zofka]] in [[Gledališče Glej]]  
*2010 Nebojša Pop-Tasić "Blaznost igre", r. N. Pop-Tasić, Zavod Zofka in Mini teater
*2009 ''Kako sem postal Slovenec'', [[Zavod Zofka]] in [[Gledališče Glej]]


==Glasba==
==Glasba==
 
*2017 Unanana in velikanski slon z enim oklom, r. Karin Komljanec, Zavod Zofka
*2012 CD plošča "Papež ma Vas rad", samozaložba Jederman
*2010 Nebojša Pop-Tasić "Blaznost igre", r. N. Pop-Tasić, Zavod Zofka in Mini teater
*2010 G. Žilavec, A. Toman, R. Matek, N. Pop-Tasić, Vito Taufer "Da, gospod!", r. Vito Taufer, Gledališče Koper
*2010 G. Žilavec, A. Toman, R. Matek, N. Pop-Tasić, Vito Taufer "Da, gospod!", r. Vito Taufer, Gledališče Koper
*2009 ''Kako sem postal Slovenec'', [[Zavod Zofka]] in [[Gledališče Glej]]
*2009 ''Kako sem postal Slovenec'', [[Zavod Zofka]] in [[Gledališče Glej]]
Vrstica 54: Vrstica 80:
*1996  B. Brecht ''Baal'', r. [[Jernej Lorenci]], [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]]
*1996  B. Brecht ''Baal'', r. [[Jernej Lorenci]], [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]]


==Teksti==
==Dramatizacije==
*''[[Kako sem postal Slovenec]]'', 2009
* 2003 ''[[Koža]]''
*''[[Kič]]'', 2006
* 2005 ''[[Ep o Gilgamešu]]''
*''[[T.i. Tajni agent]]'', 2006
*''[[Viva la vulva]]'', 2006
*''[[Ep o Gilgamešu]]'', 2005
*''[[Tihožitje]]'', 2004
*''[[Koža]]'', 2003
*''[[Krokodil Poro]]'', 2003
*''[[Metuljeva dežela]]'', 2002
*''[[Rumpelkamra]]'', 2000
*''[[Tajni agent]]'', 1999
*''[[Mali raj]]'', 1998
*''[[Kabaret Karla Jedermana]]'', 1997
 
Nižina neba
 
 
 
 
 
 
Nebojša Pop-Tasić
 
 
 
 
 
 
Nižina neba
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Liki:
Zevs
Hera
Leto
Maja
Perzefona
Apolon
Artemida
Afrodita
Atena
Ares
Hermes
Dioniz
Inah
Io
Nioba
Aktajon
Atamant
Ino
Mira
Falaris
Meduza
Steno
Evriala
Skila
Narcisovi bratje
Tejrezias
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
                                                                  I. del                                     
                                                            GLEDALIŠČE
 
Na praznem odru velikanska miza, bogato obložena z različnimi vrstami sadja, krožniki, kozarci in vrči z vinom. Na oder stopi Prvi igralec (pozneje Zevs) in si naloži krožnik ter nalije kozarec vina.
 
PRVI IGRALEC
Duh mi veli, naj opevam spremembe oblik,
preobrazbe v nova telesa. Bogovi, navdihnite
moje početje – vse te spremembe ste vi povzročili –
in spev nepretrgan snujte od prvih početkov sveta
vse do mojega časa  ...
 
To, kar bom pel, nikoli ne bo zvenelo
v zvenu veselja široko odprtega grla.
Pomoči ne rabim od Muz, njih šumečih glasov.
Kar pojem, se nerado poje, raje bi molčal.
Če bi bilo mogoče, molitev bi pel tiho,
za tišino, brezglasje, kakor
da ničesar in nikogar ne bi bilo,
kakor da se nič ne bi bilo zgodilo.
Odrezani jeziki in odtrgana ušesa,
kakor posušeno listje v gozdu,
bi pod vetrom brez uma šumotali –
nič ne bi bilo povedano in nič slišano.
Blaznost, ki me poganja, ni moja.
Vame je prišla na silo.
Na silo zdaj gre iz mene.
Milosti ni brez trpljenja. 
Uma brez neúma ni.
Dobrote brez zlobe prahu,
veselja brez žalosti ni.
Jaz pojem, a nočem peti.
Takšno je moje darilo.
Iz mene poje bog.
Okrog mize se zbirajo ostali igralci. Nalagajo si hrano na krožnike in nalivajo vino v kozarce
 
Na visokem Olimpu zbrani
zdaj čakajo bogovi
Apolona, veščega strelca,
da lok zamenja z liro
in pesem začne peti o človeku;
kajti trpljenje človeka
je bogovom v užitek in vse muke,
ki jih od bogov mora sprejeti,
– brezumje in nemoč pred staranjem in smrtjo –
vse to je nebeških bogov veselje.
 
 
 
Tri Gracije bogatih kodrov –
Lepota, Duša, Veselje,
plešejo z Letnimi časi,
in tista, ki ime ji je Skladnost,
za roko drži Mladost
in Afrodito, boginjo ljubezni.
Visoka Artemida in Hermes junak,
bojaželjni Ares se ne morejo upreti
liri in pesmi. Celo zlatolasa mati
Leto poplesuje, za roko držeč
modrega Zevsa in ga na oder vabi.
Takšno je veselje nesmrtnih bogov,
tam zgoraj, v nebesih, visoko
in daleč od zemeljskih tal ...
In človek?
Človek je kot želva,
iz katere lira je nastala,
kajti bog ji je takole ukazal:
»Živa si zame
v oklepu le meso,
a če umreš, bo iz tebe
sladka pesem pela.«
 
Če bi zdaj Zevsa pel, kdorkoli je,
in če mu je ljubo to ime, bi rekel takole:
»Jaz, sin Večnosti in Reke,
v kateri se Čas pretaka,
čeprav sem nekoč bil majhen in otrok
(tudi bogovi otroštvo imajo),
in Kureti kretski so s ploskanjem
in plesom spremljali moj jok,
sem zdaj velik in največji.
Svojega očeta sem pobil,
svojo sestro sem posilil,
potem pa sestrično,
in še eno, in potem
veliko žensk človeškega rodu.
Moji otroci so bogovi,
nimfe, smrtne ženske ubojne lepote
in moški ubojnih moči.
Sem prispodoba Neba,
ki zemljo z dežjem zaliva,
in nebeške jeze,
ki v moji streli prebiva.«
Tako razumem to stvar.
 
PRVA IGRALKA (pozneje Leto)
Ženske da si posiljeval? Kako?
 
IGRALEC, KI IGRA ZEVSA
Tako lepo. Pride k njej jo nežno objame od zadaj in ji začne poljubljati vrat. 
Evo, zdaj tebe posiljujem ... posiljujem ... 
Gre do Druge igralke (pozneje Maja) in jo objame enako kot Prvo igralko.
Zdaj tebe posiljujem ... posiljujem ... 
Potem gre do Tretje igralke (pozneje Perzefona); enako kot pri prvih dveh.
Zdaj tebe, ljuba moja, posiljujem ...
 
ČETRTA IGRALKA (pozneje Hera) slabovoljno
Hej, posili tudi mene! Posili mene! Jaz sem ti sestra!
 
Zevs odpleše k njej in jo nežno objame od zadaj. Igralka se iztrga iz njegovega objema in odide.
 
PRVA IGRALKA
In kaj zdaj?
 
IGRALEC, KI IGRA ZEVSA
Nič. Zdaj čakamo, da se rodijo otroci.
 
DRUGA IGRALKA
Bomo dolgo čakali?
 
DRUGI IGRALEC začne peti kot novorojeni otrok.
Aaaaaaaaaaaaaaa!
 
TRETJA IGRALKA
Oooh, lej ga, prvi se je že rodil!
 
 
DRUGI IGRALEC
Vedno imej v mislih pesem Apolona,
ki strelja s svojimi puščicami od daleč,
in človek nikoli ne ve, ali ga bo zadelo
dobro ali zlo, sreča ali smrt.
Celo bogovi, ko pride v Zevsa hišo,
prestrašeno drhtijo pred njim,
ker ne vedo, ali bo prijel za lok ali liro.
A ko mati Leto, boginja, ki z užitkom zdrži
strahotno strelo Zevsove ljubezni,
sname orožje z njegovih mogočnih ramen,
odpne struno z njegovega loka,
zapre tulec in ga obesi na zlati klin ob stebru,
ki drži strop hiše njegovega očeta, si vsi oddahnejo.
Lira bo pela, nektar bo tekel in ambrozija!
Apolon, Apolon, lokostrelec
in jasnovidec sem, od daleč zadenem svoj cilj.
Vse trpljenje, ki ga s puščico podarim,
z liro pozdravim. Jaz pojem prvi in zadnji.
 
Aplavz in trkanje s kozarci.
 
PETA IGRALKA
Jaz bom pela vzvišeno Afrodito,
z zlato krono ovenčano.
Sin je z rezilom posilil očeta,
tako je bila boginja spočeta.
Vlažen dih severnega vetra jo je prinesel
čez razburkane valove vzdihujočega morja
do mehke morske pene, kjer so jo Hore,
čuvarke Časa, s kriki divje radosti pozdravile.
Njena nebeška obleka je lepota njenega telesa 
in na glavi prekrasna zlata krona,
uhani iz zlata in orihalka, na rokah zlate zapestnice,
zlata ogrlica krasi njen vrat in oprsje – 
o, Afrodita, ki razvnema sladko strast
v srcih bogov, vladarica smrtnim ljudem,
ptičem, ki s svojimi krili zrak režejo, ter
vsem drugim bitjem, ki se na zemlji,
v močvirju kalnem ali v morju množijo;
vsa bitja se klanjajo kroni mogočne Afrodite
in so podložna njenemu brezumu.
Sla, strast in varanje uma – to je njen meč,
njeno kopje in slavnostna kočija.
 
Aplavz. Trkanje s kozarci. 
 
TRETJI IGRALEC
Sem pevec Aresa, obilnega v moči,
bojni voz je moj razum in moja volja.
Trušč, zmeda in groza so moja pesem,
bojni boben, ki kot moje železno srce bije.
Zmaličena telesa živih ali mrtvih
so moja umetnina – če se v krvi njihovi
ne bi kopal, bi jo pil. Ljubim tiste,
ki verjamejo vame in kričeč moje ime
dočakajo svoj konec.
Bojno polje je moj vrt in moja njiva.
Moje svetišče je iz lobanj in kosti sezidano,
moja mesta so tista, ki ležijo porušena ob cesti.
Pojte, pojte še živi junaki Aresovo pesem,
in ljudje bodo peli o vaši hrabri smrti.
 
Aplavz, vzklikanje in žvižganje.
 
ČETRTI IGRALEC
Jaz pojem Dioniza, okronanega z bršljanom,
boga, ki je najglasneje jokal, sina Zevsa in slavne
matere Semele. Začet v materi, rojen iz očeta,
ljubosumje Herino je njegov sopotnik in sovražnik.
Zato so ga gostolase nimfe sprejele v svoja
naročja iz rok njegovega očeta, hranile ga in vzgajale nežno
v soteskah Nisa, kjer je odraščal v sladko dišeči jami,
spoštovan od nesmrtnih. Ko je odrasel,
bog je pogosto samemu sebi pel himne,
taval po gorskih vrhovih,
ovenčan z bršljanom in lovorom.
Nimfe so ga spremljale, postal jim je gospodar.
Neskončni gozdovi so odmevali od njihovih krikov.
Dvigne kozarec.
Nazdravljam ti, Dioniz, bog sočnih grozdov,
tebi, ki ljudem podarjaš um onkraj uma,
ki si nam vino dal kot počitek od razuma,
z razumom pa kaznoval tiste, ki ga nimajo.
 
Vsi dvignejo kozarce in nazdravijo Dionizu.
 
ŠESTA IGRALKA
Strašno Ateno pojem, ki, skupaj
z Aresom, ljubi vojno in junaštva v boju,
uničevanje mest, kričanje in klanje.
Ateno, boginjo, polno slave in časti,
jasnooko, modro devico neupogljivega srca.
Boginjo čudežnega rojstva: rasla je v trebuhu matere,
ki je ležala v očetovem trebuhu –  mogočni Zevs
se je matere bal in iz previdnosti jo je pogoltnil in pokončal. 
Rojena iz glavobola strašne, nesmrtne glave
modrega Zevsa je na svet prišla z bojnim krikom,
kakor da bi tisoč ubojnih mož kriknilo v bitki.
V novorojenih rokah je imela orožje iz čistega zlata
in ob njenem rojstvu so celo bogovi zadrhteli.   
Pred očetom je stala in vihtela zlato kopje:
kralju Olimpa so se zašibila kolena
ob pogledu na strašno devico, vsa zemlja
je previdno zaječala, črni morski valovi so
prestrašeno šumotali. Celo Sonce se je ustavilo.
Voznik sončnega voza je nadaljeval svojo pot,
šele ko je devica slekla s sebe oklep
in odložila bojno opremo.
In šele takrat se je Zevs nasmehnil. 
Ateno pojem, ponos nesmrtnega očeta,
njeno modrost slavim in v strahu se ji klanjam.
 
Vsi igralci se ji priklonijo.
 
PETI IGRALEC
Pojem boga brezbožnikov, krivovercev,
lažnivcev, trgovcev, popotnikov in beguncev,
boga tistih, ki jih noben bog noče,
boga pocestnic, zlobnih babur in babjakov.
Vame verjamejo govorci, trgovci,
odvetniki in zločinci, mrtve duše,
ki jih peljem v goste Hadu.
Spečim prinašam sanje v spanje,
pesnikom v besedah spoznanje,
z božjimi ukazi modrost modrih preizkušam.
Moj korak meri nebesni svod,
zemljo in podzemlje.
Hermesa pojem, najmlajšega med bogovi,
večnega otroka, ki se nikogar ne boji.
Boga tistih, ki jim resničnost ni v strah. 
 
Vsi igralci z dvignjenimi kozarci glasno nazdravijo Hermesu.
Prideta Inah in Io. Ko zagleda Zevsa, se Io ustavi in ga prestrašeno gleda. Inah, kakor da ne bi opazil velike družbe okrog sebe, hodi, vse dokler se Zevs ne postavi pred njega in ga ustavi.
 
ZEVS
Kdo si pa ti, starec?
 
INAH
Inah je moje ime,
imenu sem suženj že dolgo.
Izgovoril ga ne bi nikoli več,
toliko v njem je gorja.
Hčer sem imel zalo,
Io, deklico zlato.
Njeno ime premlevam,
to mi od nje je ostalo.
 
IO (ves čas gleda Zevsa)
Muuu!
 
INAH
Eden dovolj je za mnoge,
če neskončno oblast ima,
da okuži čas in vsako uro
in ure vsako minuto,
da stisne srce nesmrtnika.
Res, eden bil je dovolj za naju,
za mojo hčer in zame.
Kar govorim, pred seboj vidim,
beseda za besedo, črka za vsak hip ...
 
IO (kakor da nekaj povedati)
Muuu!
 
INAH
A moj čas ne teče več.
Ujet v sliko, ki slika ni,
odsev v močvirju kalnem.
Hčer, ki bila je v ritem
mojega srca vtkana,
je srečal nerod v gozdu in rekel:
»Deklica zala, pridi v senco dreves;
sonce je visoko in vroč je zrak,
jaz pa sem žejen tvoje lepote.
Nisem kdorkoli, najvišji sem,
kralj nebeški, nebesa ti ponujam,
ne beži.«
 
IO (prestrašena, s solzami v očeh)
Muuuuuu!
 
INAH
Nedolžnost prestrašena od sile je bežala,
nikamor se ni mogla skriti. Bežala je,
vse dokler je ni zlohotnež dohitel,
gost mrak in temo ji stlačil v oči,
in sebe vanjo, divje in prostaško.
Še zdaj vidim nevideno zlo,
kako z orodjem svojim trga
nedolžno meso, ne ozirajoč se
na krike.
 
IO
Muuuuuuuuuu!
 
INAH
Izmučil jo je s tako gostoto,
da ji je v spominu le neizrekljivo
trpljenje pustil. Od takrat ne govori.
Le stoka in muka in vsem je v posmeh.
 
IO
Muuuuuu! Muuuuuuu!
 
BOGOVI:
Muuuuu! Muuuuuuu!
 
INAH
Oh, nesreča, ti si moja hči!
In ko sem te iskal, sem trpel manj
kot zdaj, ko sem te našel. Molčiš,
ne moreš mi vrniti besede, le vzdihe
z dna tebe slišim in mukanje grozno.
Tvoje trpljenje je moje, a ne morem ga
okončati s smrtjo – nesmrten sem, nesrečnik,
zato je tudi moja nesreča nesmrtna. 
BOGOVI mlačen aplavz
 
ZEVS
Če se te prav spomnim, rečni si bog,
ki lahko nase razne oblike prevzame.
Tvoja je žalost preveč zemeljska.
Preveč je besed in premalo glasbe.
Tvoja beseda v meni zbudi željo –
da ti hčer še enkrat posilijo.
 
APOLON
Potem bi popolnoma obmuknila.
 
ATENA
Reče se obmolknila, brat.
 
APOLON
Ne, ne, če zdaj muka, potem bi obmuknila.
 
ZEVS
Ne slišim dostojanstva nesmrtne jeze,
želje po maščevanju in napovedi boja,
krvi ne voham ne mesa, tak si,
kot da bi žaba ob reki tožila za svojim zarodom.
Veselje nam naredi in poskusi kaj več: bodi žaba.
Recimo, če bi namesto stoka poskusil kvakati
in nam resnično žabjo žalost predstavil.
 
INAH
Vi se šalite, gospod?
 
ZEVS
Sploh ne. 
Poglej Inah: ob reki sediš na vseh štirih
in žalostno kvakaš. To bilo bi žabje pretresljivo.
 
INAH
Ne vem … ne razumem …
 
ZEVS
Kaj ti jasno ni? Oče, stari žabon,
hčer izgubi nekje v vrtincu velike reke življenja
in žalost svojo poje – žalobno kvaka.
Hermes, sin moj, pokaži mu …
 
Hermes se postavi zraven Inaha, počepne kot žaba in kvakne.
 
HERMES
Kvaaaa … kvaaaa …
 
INAH
Ne morem kvakati.
 
ZEVS
Kaj pa ona? Zakaj muka?
Mar tudi ona kvakanja ne zmore?
Ali je nenadarjena kot oče?
Žalost ima veliko oblik, Inah.
 
Tišina. Na oder se vrne Hera.
 
INAH
Inah je moje ime,
suženj sem njemu že dolgo.
Izgovoril ga ne bi nikoli več,
toliko v njem je gorja.
 
ZEVS
Kvaaaa!
 
BOGOVI
Kvaaaa! Kvaaaaa! Kvaaaaa!
 
IO (jezno)
Muuuuuuuuuu!
 
BOGOVI
Kvaaaa! Kvaaaaa! Kvaaaaa!
 
IO
Muuuuuuuuuu!
Bogovi s kvakanjem odženejo Inaha in Io z odra. 
 
ZEVS
Škoda. Nesmrtnik, nedvomno zmožen igre,
a žalost se mu je počlovečila.
 
ARES
Zakaj toži? Kaj je v tem tako strašnega?
 
LETO
Nekdo jo je pač vroče ljubil.
 
HERA
Ne – nekdo. Vemo, kdo.
 
PERZEFONA
Kdo?
 
MAJA
Kdo?
 
AFRODITA
Kdo?
 
HERA
Saj je povedal: tisti, ki drži zemljo in nebo.
 
HERMES
Res? Mislil sem, da je to prispodoba.
 
HERA
Naš vrli oče.
 
HERMES
Oče?
 
ARES
Oče?
 
DIONIZ
Oče?
 
AFRODITA
Tisti, ki je posilil mene?
 
LETO
In mene?
 
MAJA
In mene?
 
DIONIZ
In mene?
 
APOLON
In mene?
 
HERMES
Pa tu res ni nič takega. Zdaj pa ji je žal?
 
ARES
Múka od muke. To je sramotno.
 
 
APOLON
Lepa reč! Kaj pa je bilo narobe?
Se oče ni izkazal? Ji ni bil všeč?
 
ARES
Mogoče ji je bil preveč.
 
ATENA
Zakaj zdaj tuli? Lahko bi se ubila pa konec.
 
AFRODITA
Je po tem koga rodila?
 
APOLON
Kralja?
 
ARES
Junaka?
 
HERMES
Cesarja?
 
 
HERA
Rodila je tele.
 
DIONIZ
Ah, tam, kjer je bog na delu, se lahko zgodi marsikaj.
 
BOGOVI
Marsikaj.
 
 
 
HERA
Če se je ob tej zgodbi v kateremkoli srcu
žalost zganila, potem ni dolgo na svetu.
Celo tisti, ki srečo svojo častijo in govorijo,
da njihova volja svet uravnava, bi nagubali čelo
in se zamislili, če bi Niobe, ponosne matere
in ohole kraljice, zgodbo poznali. Morda bi,
za hip, dojeli, da je svetlost dneva laž in utvara,
ki jo razkrije bog, le če se mu obrv namršči.
 
Hera odide. V ozadju se sliši Niobin krik. 
 
ZEVS
Kakšna žival pa se zdaj oglaša?
Takšno tuljenje ni znano mojim ušesom.
 
HERMES
Morda medved, ki lakoto poje.
 
ARES
Ali volk samoten, ki kliče prijatelje.
 
APOLON
Ton, ki ga ta žival spušča, je previsok,
če samotno žalost hoče peti. Še nekaj je,
kar se v tem glasu skriva. 
 
ZEVS
Kakorkoli, glejte, da kmalu preneha.
Telo me za blažen počitek prosi,
v spanje grem po nove moči. 
 
Zevs odide. Pride Hera, ki privleče deko na kateri leži Nioba z dojenčkom v naročju.
 
NIOBA
Ravnokar otroka sem rodila in že štirinajstič
porodni stok spustila. Oh, bolj srečne matere
od mene ni. Moja hiša je zaklad srečnih dni!
Sedem sinov in sedem hčera, to je število,
vredno boga. Jaz, smrtna ženska, v objemu
smrtnega moža.
 
Kdor govori, da življenje je
roža,
ki hitro vzcveti in hitro uvene,
mene naj pogleda: slava take matere ne mine.
Celo boginje nimajo mojega imetja in matere
takšne v nebesih ni. O, Nioba, mati, bo klicala
nesrečna ženska v hramu moje rodnosti,
če si bo želela vsaj delček moje sreče
in moje plodnosti. Vsem želim dobro,
kot je dobro meni.
 
HERA
Kaj se napenjaš, ti človeška psica,
kakor da si edina ti na svetu mati.
Jaz sem tudi mati, imam jih tri.
 
NIOBA
Je tri sploh število? Z mojimi štirinajstimi
se ne more primerjati.
 
LETO
Moj sin, en sam, je tvojih sedem vreden.
In hči edina jih sedem prekosi.
Mati sem tudi, zato me ne žali.
 
NIOBA
Bogastvo moje vsak strah prežene:
recimo, da jih nekaj, mimo materine
volje, izgine, umre, za državo pade – 
ostane mi več, kot če bi vedve seštevek
naredili.
 
MAJA
Prištej še mojega edinca, ki je,
če očetovo veličino štejem,
štirinajstkrat štirinajst vreden.
 
 
PERZEFONA
Pa še mojega, ki sin mi je in hčerka.
Blaznost potrebuješ, o ti bedna ženska,
drugačno od tiste, ki jo zdaj blagruješ.
 
NIOBA
Majhna je razlika med vami in jalovimi
ženami.
 
LETO
Ti si jalova, a tega še ne veš.
 
 
HERA
Oj, otroci, službo ste dobili.
 
MAJA
Čast svojih mater ubranite, lepo in poučno.
Naj nebeška znanost podari spoznanje tisti,
ki ga potrebuje. Naj se ji lastno veselje
z obupom maščuje.
 
APOLON
Tukaj imamo štirinajst puščic.
Je štirinajst prava številka?
 
LETO
Prava, sin moj. Vse drugo se bo
brez puščic zaplodilo. 
 
APOLON
Poglej, ženska, najstarejšega sina.
Ob njegovem rojstvu zaman si tulila.
Joj, bo rekel, in odšel brez poslovila.
 
Izstreli puščico.
 
NIOBA
Joj!
 
ARES
Drugemu bom vrat s puščico preklal.
Nič ne bo rekel, za vedno bo zaspal.
 
Izstreli puščico.
 
DIONIZ
Jaz ne bi rad časa izgubljal
in enega po enega v smrt pogubljal.
S tole puščico pokončal bom kar dva.
Tista dva tam, ki se veselo (vojne) igrata in prerivata.bojevnika igrata.
 
Izstreli puščico.
 
HERMES
Ost ta mala bo pljuča predrla
sinu, ki že mrtve brate pobira.
Izstreli puščico.
Oh, poglej ga, zares vidno hira,
umira ... in zdaj ne več.
 
APOLON
Onega bom govoriti naučil
besed, ki jih ne zmore govoriti.
Izstreli puščico.
S puščico v grlu strastno šepeta,
verze pretresljive iz lastne krvi
zlaga.
ARES
Tale pravi:
»Prizanesite, bogovi,
vsi, kar vas je!« 
Mar ne ve,
da vseh ni treba prositi.
Izstreli puščico.
Slišim te, in ravno ko sem hotel
prošnjo izpolniti ... te ne slišim več.
 
Moški bogovi odidejo.
 
AFRODITA
Ob bratih zdaj se zbirajo sestre.
S solzami jih hočejo smrti rešiti.
Izstreli puščico.
Prva tam že mrtva leži, ustnice k bratovim
ustnicam tišči. Druga objema mater, jo
tolaži ... 
Izstreli puščico.
... a ji hitro usahnejo moči.
Tretja v strahu poskuša ubežati ...
Izstreli puščico.
... in zdaj se, uboga, že nima česa bati.
 
ATENA
Četrta v živahnem obupu obupuje ...
Izstreli puščico.
... a hip za tem že v smrti miruje.
Peta se vsa trese, skoraj poplesuje ...
Izstreli puščico.
... zdaj bo v njenih prsih le puščica plesala.
Šesta se skriva, zgrožena, komaj še živa ...
Izstreli puščico.
... truplo zdaj kaže, da je res živela.
Šest jih pobrala je smrt, vsako od lastne rane.
Za sedmo, ki je še ostala, lahko prosiš,
da se ji življenje ne vzame.
 
NIOBA
Le eno, najmlajšo, mi pusti!
Prosim za eno od vseh.
 
Afrodita in Atena napneta svoja loka.
 
AFRODITA
Vtem ko je prosila ... Izstreli puščico.
 
ATENA
... zgrudi se hči ...  Izstreli puščico.
 
AFRODITA
... ki zanjo je prosila.
 
Nioba pa je sedla k mrtvim sinovom in mrtvim hčeram, in, čeprav okamnela
od žalosti, glasen krik spusti.
 
NIOBA
Sram naj vas bo, vi nebeške zveri,
če vas je moja sreča užalila.
Želim vam isto in tisočkrat isto,
da se zgodi vam, kar se je meni zgodilo.
Prišel bo bog, močnejši od vas,
in vas? za vse večne čase v Tartar zaklenil.
Ne na nebu ne na zemlji se ne bo
več slišal vaš glas.
 
Nioba začne na ves glas vreščati in objokovati svoje otroke. Pride Zevs.
 
ZEVS
Kaj je zdaj to? Spet to grozno dretje?
Kdo je ta ženska, ki tu kleči?
 
AFRODITA
Nioba je. Štirinajst razlogov za molk ima,
a kar naprej kriči. Sinove in hčere vse smo ji pobili.
 
ZEVS
Takoj jo pomirite, kako, je vaša briga!
Naredite iz nje tiho reč – naj bo kamen ali knjiga.
 
ATENA
Človek je čudno bitje, ženska pa še bolj čudna.
Lahko bi dihati nehala in umrla – a noče.
 
AFRODITA
Kaj naj naredimo, oče?
 
ATENA
Puščica za njo biti mora druga.
Od žalosti je že malo otrpnila,
sčasoma se bo v kamen spremenila.
 
ZEVS
Sčasoma, sčasoma je veliko časa!
In ves ta čas bo tukaj vreščala?
Bodi kamen, ženska, lažje ti bo,
pa tudi nam bo tišina dobrodošla.
 
Nioba še naprej vrešči. Zevs, Afrodita in Atena se obrnejo stran, jo nestrpno pogledujejo.
 
ZEVS
Žrtvujte kakšno svileno ruto, ženske,
brez katere res ne boste nič manj lepe,
in usta zamašite, ki nočejo okamneti.
Na vrh gore jo odnesite – za vse drugo
bo čas poskrbel.
 
Zevs odide. Afrodita Niobi z ruto zamaši usta, potem pa jo, skupaj z Ateno, odneseta z odra.
Pride Artemida, starejša gospa v lovski opremi. Odloži orožje, se začne slačiti. Zasije, lepa v zreli goloti. 
 
ARTEMIDA
Artemido bom pela, boginjo,
katere kopja in psov lovskih
se vse zveri bojijo. Jelena, volka,
prašiča in medveda ta devica ljubi,
a zver ji ljubezen le v smrti vrača.
Gorski vrhovi in gosti gozdovi
polni so odmevov, grozljivih krikov
ranjenih zveri. Oh, ko Artemida
kopje zavihti, zemlja se trese, morje kopni!
Vsa bitja, ki so na razum zveri obsojena,
ona strastno in srčno lovi.
Ko pa se lova in krvi nasiti,
zrahlja struno loka, kopje odloži,
telo si v skritem tolmunu očisti.
Lovska strast izgine, obraz se ji sprosti.
Oh, pojte zdaj, vsi, čisti devici …
 
Pride Aktajon. Tudi v lovski opremi. Kriči nekam zadaj …
 
AKTAJON
Pripeljite pse, tukaj je nekje! Hej, prijatelji,
pse pripeljite! Mislim, da je divji prašič,
mogoče prašička, morda zarod skriva tu nekje.
Oj, oj, pripeljite pse!
 
Zagleda golo Artemido in takoj odvrne pogled in ji obrne hrbet, da je ne bi gledal gole. Artemida se začne jezno oblačiti ali pa stoji kar gola. Med njunim dialogom Aktajon ves čas ostane s hrbtom obrnjen proti njej. 
 
AKTAJON (vstran)
Oprostite, gospa, nisem vedel … nič nisem videl …
Prosim, ne se bat … Lovec sem, Aktajon, sin
Aristeja, čebelarja, in Avtonoe, visoke Tebanke.
Nisem vas hotel prestrašiti. Zver iščem divjo,
ki se tukaj skriva. Bodite previdni, lahko je nevarna.
 
ARTEMIDA
Zver iščeš divjo?! Morda celo prašičko?!
O čem govoriš, ti ščene neumno, in predvsem –
se zavedaš – s kom? V mojih gozdovih si drzneš
kričati in kopje metati na mojo lastnino?!
Boginjo žališ, Artemido, ščene!
 
AKTAJON
Gospa, oprostite, nisem vas spoznal
in nisem vedel, da je ta gozd vaš.
(pavza) Po zgodbah, ki sem jih
kot otrok poslušal, bi rekel, da ste mlajši.
 
ARTEMIDA
Gobec drži stran od predrznih stavkov,
ker te lahko naučim govoriti, kar hočeš
povedati s tuljenjem groznim, jezik tvoj
človeški v zverski jezik spremeniti! 
Praviš, da sem stara? Kdo si pa ti, da si
upaš o božanski starosti govoriti?
Nesmrtnici hočeš reči, da je stara?! Moja mladost
nima nič z mojim telesom! Če me vidiš staro,
hočeš starko gledati, v mladi glavi nosiš
starikave oči. Bogove žališ, ti človeško ščene!
In kdor bogove žali, ga kazen doleti.
(z njegovim glasom) 
Pripeljite pse, tukaj je nekje! Hej, prijatelji,
pse pripeljite! Mislim, da je divji prašič,
mogoče prašička, morda zarod skriva tu nekje.
Oj, oj, pripeljite pse!
Pridejo psi. Artemida jim začne tiho, vzdihujoče, renčeče in cvileče šepetati.
Psi moji verni, mile moje psice,
v vašem zdaj jeziku šepetam.
Branite čast svoje kraljice, ki jo
ta mladec, nesramnež, tepta.
Trgajte mu roke, pogrizite mu lice,
če ste plena željni, tega tu vam dam.
 
Artemida odide. Aktajon se obrne, da bi Artemidi nekaj  povedal, a namesto nje zagleda svoje pse. Psi obkrožijo Aktajona in začnejo renčati.
 
AKTAJON
Inhobat, Melamp, Oribas in Pamfag,
Dorkej, Nebrofon, Lelap in Teron,
Pterelas, Agra, Hilej in Napa,
Melanej, Labros, Agriod, Hilaktor,
Kanak,  Tigrid, Alka in Strikta,
Leukon,  Asbol,  Lakon in Aela,
Likiska, Kiprij, Harpal in Lahna,
Pemena,  Harpija, Ladon in Dromada!
Vse vas poznam, vse sem vas hranil,
zakaj režite name, kakor da sem plen?
Aktajon, glejte, pred vami stoji.
(enemu od psov)
Danes zjutraj si tole roko lizal,
ki te je nežno božala po smrčku.
(pes ga ugrizne v roko)
Ti pa si, srečen, mi skakal v objem
in z lajanjem pravil, da me imaš rad.
(pes ga ugrizne v nogo)
Tebe sem, mladiča, v naročju držal,
vse dokler te topli spanec ni prevzel.
(pes ga ugrizne za drugo roko)
In tebe sem, ko te je merjasec ranil,
ves mesec zdravil, ob meni si,
v topli postelji, ležal. 
(pes ga ugrize v drugo nogo in začne vleči)
S teboj sem se, še otrok sem bil,
po senčnih gozdovih sprehajal,
moj čuvar si bil, jaz tvoj prijatelj.
 
Pes ga ugrizne. Še drugi skočijo nanj. Renčanje in cviljenje.
 
AKTAJON
Oh, umrl bom neslavno,
brez jasnega greha! Ne vem,
zakaj sem tako kaznovan!
Zakaj me nisi, o ti kruta ženska,
v divji brezum jelena spremenila?
Jelenji strah bi bil moj čuvaj.
Strah in groza srce bi mi gnala,
a vendar me ne bi bilo strah
tako kot zdaj. Psi so lovci,
jelen je lovina, to bi bil naraven
tek naravnih sil.
A jaz ostal sem jaz
in z lastnimi očmi
gledam, kako me trgajo
moji lastni psi,
moji prijatelji!
Zakaj mi kak drug bog
ni uma razsvetlil
in hitre noge dal,
da lajež prijateljski bi
kot smrtno past poznal.
 
Renčanje in cviljenje. Pasja čreda ustvari mrak.
 
                                                           
II. del
                                                  RAZSTAVA ZGODB
 
Atamant, Ino (z otrokom v naročju); kot dva kipa …
 
ATAMANT
Srečen je tisti, ki sebe lahko poje
in svojo zgodbo v besede spravi.
Jaz jočem sebe in svojo ženo in
otroka dva. Vse je pogubila božanska
slepa sila, za katero pravijo,
da modrost podarja. Jaz modrosti
nimam in se ne spominjam,
da sem jo kdaj imel. Zdaj sem le kup
mrtvega gorja. Ta slabotni glas sem,
jaz, Atamant.
 
INO
Moža bi svojega v žalost priklicala,
ker je v nesreči težko biti sam.
A kaj, če še vedno ne ve, kdo bila je Ino,
ki jo hočem peti. Mrtva sem, to vem,
a to spoznanje mi ne lajša bolečin.
Vem tudi to, da sem bila mati dveh
majhnih otrok, ki sta mrtva. To je
bogastvo mojega življenja: smrt,
smrt in še enkrat smrt.
 
ATAMANT
Boginja jeze in neba kraljica je
mojem umu zadala strašne rane.
Blaznost, to sestro krhkega razuma,
je poslala nad naš mirni dom.
Jaz nisem bil jaz, temveč lovec
na lastne otroke.
 
INO
Kot zver se je pognal, misleč, da sem zver,
ki čuva dva nemočna mladiča; prvega
mi je iz rok takoj iztrgal in z njim začel
kot s prazno vrečo mahati, potem pa enkrat ...
dvakrat … otroško glavo ob trdi kamen ...
treščil … in ga preko rame dal, kakor da bi
pravkar ulovil divji plen. In ko je
hotel še drugega otroka …
z blaznimi rokami raztrgati ...
sem se, z otrokom v naročju, pognala
v beg. Moj beg se je spremenil v polet – 
ker nisem imela kam pobegniti,
sem z visoke skale skočila v prepad.
Oh, če bi se takrat v ptico spremenila,
bi rešila sebe in svoj prestrašeni zaklad. 
 
ATAMANT
Hvala bogovom, da sem danes skala
kamnitega uma in moja blaznost
je v kamen vklesana. Prepad pod sabo
gledam in valove morske … jočem …
ker kamen ni postalo tudi moje srce. 
 
Pride Mira.
 
MIRA
Pravijo, da sem se v drevo spremenila.
Kjer stojim, je moj grob,
iz groba je drevo pognalo korenine – 
iz svoje temine gnojilo sem mu dala.
Mira sem, smrtnica, sebe pojem
in greh svoj strašanski.
Z očetom sem otroka zaplodila in ga rodila.
Takoj zatem me je smrt spremenila
in mu nisem mogla biti mati.
Kaj je z njim – ne vem, le svojo zgodbo znam.
Zakaj me je srce tako prevaralo?
Bogove sem molila, da preprečijo zločin,
a med molitvijo sem v sebi govorila:
je to sploh zločin?
Ljubila sem očeta in on je ljubil mene,
jaz njega kot ženska, on mene kot oče.
Moj je bil in jaz preveč njegova!
Kdo je takšne zakone sešil,
ki so mi srce tako utesnili,
telo pa se je zvijalo od boli?
Živalim, ki se slepo parijo med sabo,
nihče ni pisal takšnega zakona.
Za telico ne bo sramota, če se bo bik,
njen lastni oče, nanjo povzpel in jo oplodil.
Žrebici, ki svojemu je očetu žena, to ni grozota.
Kozel svoje hčerke oplodi in tako ustvari svojo čredo.
Ptica nosi plod tistega ptiča, iz čigar semena je bila spočeta.
Srečna so bitja, ki so v takšni svobodi rojena.
Obstajajo tudi narodi,
kjer je sin soprog svoji materi,
hčerka pa je očetova žena.
Njihovi otroci dvojno skrb dobijo
in rasejo v dvojni ljubezni. 
Še sam Zevs je s svojo hčerko spal
in je zelo dobro vedel, kaj dela.
Plod te ljubezni – ljubosumna Hera,
titanski prah in srce otroka –
tako se je človeška vrsta začela. 
Jaz pa sem, prekleta, na prevaro legla
v posteljo svojega očeta. Pijan je bil,
ni vedel, kaj dela. V slasti je mojo ljubezen zaužil,
mislil je, da sem kakšna druga žena. In res je,
za hip sem bila druga, kot boginja sem
iz svojih nebes pela. Potem se je oče prebudil
in zvedel, da ni vedel, kaj dela. Tepel me je,
brcal, klofutal, iz hiše in dežele pregnal,
da mu pred ljudmi ne delam sramote.
Zdaj vem, da me je ljubil.
Kot oče in ne kot oče.
Tudi sam je to spoznal, a si priznati noče.
Zato zdaj mrtva pred vami stojim
in pesem svojo pojem šumotavo.
Ponosna hči osramočenega očeta.
Nekoč blazna od strašne strasti
zdaj mirno gledam, kako ptica
v krošnji nad mano
svoje gnezdo spleta.
 
Pride Falaris.
 
FALARIS
Jaz se nisem pel, drugi so me peli,
ali celo – navdihnjeno kričali.
Kralj sem bil z imenom Falaris,
rojak bogov, gospodar ljudi,
moč je moja segla od temena
Hada, boga podzemlja,
ki mu luč ustvarja kres mrtvih duš,
do stopala Zevsa, sončnega očeta.
Žlahtna in bogata dežela Agrigenta
je bila tedaj središče sveta.
Kraljevske palače, ulice in trgi,
visoka svetišča in močno obzidje,
vse to sem svojim podložnikom
sezidal in jih povzdignil v meščanski
stan. V Zevsa sem onkraj
vere veroval, njemu sem postavil
največji hram – sam Zevs, v obličju
bika iz médi, je vhod v hram varoval.
Ta bik je bil bog in glas moje
cerkve, ki se je slišal daleč naokrog.
In če se je sam bog spreminjal v bika,
z lahkoto, ki takemu bitju pristoji,
jaz, kralj, sem takšno moč imel,
da sem povsem navadnega človeka
z lahkoto spremenil v samega boga.
V votlino kipa sem zapiral ljudi –
tujce, domače, mlajše in starejše –,
da opravijo vsakdanji obred. 
Okoli sem zakuril močan ogenj,
ki je hitro segreval žlahtno med.
Človek je od znotraj najprej tiho
krulil, potem pa vse glasneje
tuliti začel; na koncu je rjovel,
hropel, grmel in na zunaj se je
zdelo, da je bik zapel.
V vsaki pesmi, ki jo bog
z lahkoto zapoje, človek kruli,
rjove in preklinja.
Takšna je pač blaginja spoznanja,
in nauk trpljenja, ki z nebes prihaja.
Tudi sam sem bil žrtev lastnega učenja,
ljudstvo me je zaprlo v votlega bika,
in ko se je ogenj dodobra razgorel,
od znotraj sem bil človek, ki je tulil,
na zunaj pa bog, ki je glasno pel. 
 
Pridejo Meduza, Steno, Evriala in Skila.
 
MEDUZA
Sebe pojem.
 
STENO
Sebe pojem.
 
EURIALE
Sebe pojem.
 
SKILA
Sebe pojem.
 
MEDUZA
Meduzo.
 
STENO
Steno.
 
EVRIALA
Evrialo.
 
SKILA
Skilo.
 
MEDUZA
Mladenko.   
 
STENO
Devico.             
 
EVRIALA
Dekle.           
 
SKILA
In sestro.
 
MEDUZA
Nekoč sem bila dekle bujnih las …
 
STENO
… in neskončne lepote.
 
 
EVRIALA
Brez števila snubcev ...
 
SKILA
… se je zbiralo v hiši,
 
MEDUZA
… a bog Pozejdon na silo me je vzel …
 
STENO
… v hramu Atene, pošastne device.
 
SKILA
Sestre so vpile …
 
EVRIALA
… praskali sva lica ...
 
STENO
… lase sem pulila drznemu silniku ...
 
MEDUZA
… a ni pomagalo. 
 
SKILA
Posilil je bog, boginja kaznovala.
 
STENO
Namesto lepote ...
 
EVRIALA
… grozo darovala.
 
MEDUZA
Zdaj živim v smrti ...
 
STENO
… in v bojnem kriku.
 
EVRIALA
Nežnost mi je v bron otrdela ...
 
 
SKILA
… dekliški poljub se izostril v čekan.
 
MEDUZA
Šest pošastnih glav ljubezen mojo poje.
 
STENO
Tri vrste ostrih zob so moje hrepenenje ...
 
EVRIALA
… meso mornarjev hrana za srce.
 
SKILA
Namesto las kodrajo se kače ...
 
MEDUZA
… grozljiv okras za obraz dekleta ...
 
STENO
… ki duhu gledalca ...
 
EVRIALA
… v misel daje pesem ...
 
SKILA
… ki vsako misel briše ...
 
MEDUZA
… v kamen spremeni.
 
EVRIALA
Moj jok ni jok ...
 
STENO
… je rjovenje grozno ...
 
SKILA
… ki iz mračne jame …
 
STENO
… netopirje žene ...
 
 
EVRIALA
… v slepost noči.
 
MEDUZA
Zdaj živim daleč ...
za neskončnim morjem ...
kjer se svet konča ...
kjer edina pot k materi vodi …
k temačni Noči …
boginji prikazni …
in senčnih utvar …
kdor se me usmili …
se sam sebi smili …
in kdor me pogleda …
izgubi pogled
v odmevu
lastnega pogleda.
Ljubi me.
 
Pridejo štirje Narcisovi bratje.
 
PRVI BRAT
Tebe ljubi?
 
DRUGI BRAT
Tebe ljubi?
 
TRETJI BRAT
Tebe ljubi?
 
ČETRTI BRAT
Tebe ljubi?
 
PRVI BRAT
Kako je to mogoče?
 
DRUGI BRAT
Kdo ste, punce?
 
TRETJI BRAT
Kdo so vaši starši?
 
 
ČETRTI BRAT
So vas v času nesreče spočeli?
 
 
PRVI BRAT
Poglej ta telesa – mesa polne vreče
in lasje podobni živim koreninam,
kakor da v glavo, globoko navznoter,
rastejo drevesa, divje trave in ostro grmovje,
ki so dom strašnim, nevarnim zverinam.
 
DRUGI BRAT
Poglej te noge, te stebre gadišča,
ne vem, kako sploh s čim takšnim hodi – 
v najboljšem primeru – obrezani hlodi,
kocine kot veje, primerne za ognjišča.
 
TRETJI BRAT
Pa nosovi grdi, v živahnih barvah,
mesnate skale, vse obrasle z mahom,
od znotraj votle jame polne kisline,
in ko iz njih začnejo vroče pihati nevihte,
na brado pada sluzast dež iz goste sline.
 
ČETRTI BRAT 
Oh, takšne grdote, oh, takšne grozote,
kakor da bi, od znotraj, brcala pošast,
ki iz vas hoče priti do svetlobe dneva.
 
PRVI BRAT
Je ta pošast še bolj grda od vas?
 
DRUGI BRAT
O, kakšna groza, o groza mogočna,
česa takega sploh ni mogoče gledati.
 
TRETJI BRAT 
Nočem gledati in vendarle gledam!
 
ČETRTI BRAT
Kot da bi čudno pokrajino gledal,
ki je polna čudnih krajinskih valovanj.
 
PRVI BRAT
Prav res je, glej, tam spodaj, v tisti
globoki mračni gubi, poljska miš živi.
 
DRUGI BRAT
In v tisti široki razpoklini morska želva
s hobotnico nestvore plodi.
 
TRETJI BRAT
In če bi se slekle, bi gotovo našel
med nogami strašno, kosmato steklo psico,
z ostrimi kremplji in krvavim gobcem,
pod pazduho vsake pa smrdljivo ptico,
ki ljubimca najprej s smradom pokonča,
potem se z ostrim kljunom loti svežega mesa.
 
ČETRTI BRAT 
In te prsi, o moj bog, te bibave gmote,
kakor živo blato, vroče in brbotajoče od
strupenih plinov.
 
PRVI BRAT
Oh, in te oči, kot luknje v zemlji,
iz katerih mravlje mezijo velikanke,
in v svoji vnemi, od nosa do danke
pobirajo srbežnike in vso mrgolazen,
ki tod okoli gomazi – gliste, krastače,
pljučarje in kuščarje, pajke, ščurke,
gravže in smrdavže –   
vse to mravlje pridno pobirajo
in nosijo nazaj, v očesne luknje.
 
DRUGI BRAT
In te riti, bog, kot majhni vulkani,
katerih izbruh je nevaren za ljudi –
če vse štiri bi izbruhnile naenkrat,
življenja več ne bi bilo na tej zemlji.
 
TRETJI BRAT
In če takšna spaka reče, da vredna je ljubezni,
s tem žali besede in njihov pomen.
 
 
ČETRTI BRAT
Kaj naj porečemo, mi, Narcisovi bratje,
ki ljubimo sebe bolj kot sami sebe,
in se te ljubezni nikoli ne nažremo –
 
 
PRVI BRAT
... večno smo se lačni, večno smo si lepi,
brez sebe ne moremo biti sebi sami.
 
DRUGI BRAT
Zato, punce, tiho! Ne žalite lepote …
 
TRETJI BRAT
… in vsega žlahtnega, kar iz nje izhaja!
 
ČETRTI BRAT
Zginite v Tartar, v to črno luknjo,
kjer lahko grdoba vaša še komu ugaja.
 
Pride Hera.
 
HERA
Pojdite stran, vi gnide nagravžne,
izginite, težka muka vas je gledati.
Sicer vam dam za boljšo pesem temo –
zmaličena svoja boste opevali telesa.
To vam pravim jaz, boginja, jezna Hera.
Če slišali niste za mojo dobroto,
vprašajte druge, ki so jo spoznali:
Ino, Io, Semelo, Alkmeno, 
Parisa, Peliasa in starca Tejreziasa,
Herakla, Kefala pa še boga Bakha,
in vsak od njih vam zlahka razloži,
da sem v dobroti pravična in kruta.
Kdor mojo dobroto zdrži, mora biti bog
ali vsaj junak. Vi prvo niste, slednje ste
še manj, zato še enkrat pravim:
izginite stran!
(Štirje Narcisovi bratje izginejo stran.)
In ve, dekline, tudi, izginite odtod!
Res ste zelo grde, o tem ni treba peti.
A če ste pošasti, bodite pošasti – 
morite, žrite, trgajte črevesja.
In če vam ta užitek lajša bolečino,
sprejmite ga kot svoje zdravilo.
Trpljenje in rod svoj imejte v časti.
Samo ne tulite o nesreči svoji,
o božanski zlobi, prikritem prekletstvu.
Vas ne morem gledati, njih pa ne poslušati.
Eno in drugo mi slabo voljo jača.
Zdaj pa stran odtod, sicer bo zapela
božanska gorjača.
(Štiri sestre izginejo stran.)
In jaz naj bi boginjo Hero pela?
Hero kravjeoko, kraljico Neba?
Zaščitnico žensk, čuvarko zakona?
Kravo, ne kraljico, in žensko neumno!
Koga naj ščitim, če sebe ne morem
ne svojega zakona zaščititi?
V moji postelji ležijo priležnice
mojega moža. Njihovi pankrti se
gostijo v moji hiši in kličejo – 'oče'
velikega Zevsa. Oh, velik je, velik,
res je največji, lažnivec, prevarant,
prešuštnik, krivokletnik, lomilec
neumnega ženskega srca. To, da smo
neumne, je sveta resnica, a ni dokaz
njegove veličine. Prej naše majhnosti,
krhkosti in vere, da vse to sranje
nek smisel ima. A sranje je sranje,
in še enkrat sranje! Drugače se
povedati ne da. Sranje na nebu in
sranje na Zemlji. Kjerkoli je bog,
tam je tudi človek, in kjer sta oba
tam sranje vlada.
Priznam, tudi sama nisem bila čista.
Vročična, maščevalna sem spočenjala
pošasti z bogovi, ki so že zdavnaj umrli.
Bila sem zibelka in grob svojim otrokom,
ki nikoli niso zrli v zvezde na obnebju.
Blaznost sem pošiljala v razum junakov,
da so pili kri lastnim otrokom in svoje žene
kruto pobijali.
Saj sem tudi sama bila blazna.
Vsak bog je blazen.
In človek je blazen.
Ene same trohice razuma tu ni.
Res je, kar ta mali bog in trikrat pankrt
pravi: razum je kazen tistim, ki si ga želijo,
ki lastno neumnost težko preživljajo,
pa naj gre za človeka ali za boga.
(jezna pavza)
No, če so stvari tako urejene,
lahko zadevo pripeljem do konca.
 
 
                                                         
III. del
KUGA
 
HERA
(z globokim, mantrajočim, grlenim glasom, prepevajoče)
Tako
kot bom jaz
zaprla oči,
naj Sonce
prekrijejo
gosti oblaki,
naj nebo stisne
gmoto zemeljsko
v objem neznosen.
Naj zemlja,
zrak in voda
zapojejo
iz svoje globine
strašne melodije.
Vse, kar kriči,
naj zadnji krik spusti,
naj se blaznost,
ki žene življenje,
v dokončni grozi
razuma prebudi.
Naj človek
v lastnem truplu
odpre oči.
Misel jasna
naj gre nad ljudi,
ena in edina,
vsem ljudem na svetu
naj stisne čeljust,
ki je zdaj
razklenjena na šir.
Z zvenečim hropenjem
naj vsak glas obmolkne.
Tišino ukazujem, bog spi!
Zaspite tudi vi!
To je sveti spanec.
Naj se duh zaziba
v sapi plamena,
naj se spremeni,
enkrat za vselej,
vse, kar se mora
spremeniti.
Kar bilo je glina,
naj glina postane.
Kar bilo je kamen,
naj kamen postane.
Voda v ogenj
in ogenj v zrak
in zrak v nič
in v nikogar.
Za vselej.
Tišina.
 
Nekaj trenutkov tišine.
Zaslišijo se kratki udarci s palico. Pride slepi Tejrezias. S palico tipa po odru, se ustavi v nekem kotu ob zavesi in začne deklamirati v zaveso, kakor da bi bila oltar ali božje uho.
 
TEJREZIAS
Oooo, kralj zračnih prostranstev in podzemlja …
 
HERA  z globokim moškim glasom
Tukaj sem.
Tejrezias se obrne k njej in spet začne mahati s palico, hoče se ji približati. Hera se prestavi v drugi kot odra.
 
TEJREZIAS
… kralj zemlje in valovitega morja,
ti, čigar grmenje pretresa Olimp,
ti, pred katerim drhtijo duhovi in bogovi,
nesmrtni oče matere (ti, ki si oče in mati) ...
 
HERA
Pretiravaš, Tejrezias. Tukaj sem.
 
Tejrezias se spet obrne proti njej in se ji hoče približati. Hera se premakne za njegov hrbet.
 
TEJREZIAS
… od tvoje jeze se trese ves svet.
Zakaj si vetrovje osvobodil,
zemljo zavil v oblake
in širino zraka napolnil
z vrtinci ognjenih brazd?
 
HERA mu zašepeta v uho
Tukaj sem.
 
TEJREZIAS
Vse je tvoja volja.
Usliši nas, o največji med bogovi,
usliši nas, o strašni, nepremagljivi,
veliki nesmrtnik, ki si krona etra …
 
HERA
Zdaj pa dovolj, Tejrezias.
 
TEJREZIAS
Prosim?
 
HERA
Dovolj, sem rekla. Napačnega prosiš.
 
TEJREZIAS
Kdo pa je to? Kdo se igra z mojo slepoto? Mar nisem pravkar govoril z Zevsom? 
 
HERA
Ne, nisi, Hera sem. Zevs nekje smrči.
Kaj hočeš?
 
TEJREZIAS
Ljudje so me prosili, naj pridem povedat, da je nebo pritisnilo zemljo v neznosen objem ...
 
HERA
To vem.
 
TEJREZIAS
... in da nekakšna grdna mračna gmota namesto neba renči na ljudi. Vroče je. Že trideset dni ni nobenega vetra. Zrak stoji.
HERA
Vem.
 
 
TEJREZIAS
Pravijo, da se prek pustih polj plazijo prestrašene kače in da lačna bolezen pobija pse, mačke, divje zveri in ptiče.
 
HERA
In kaj še pravijo?
 
TEJREZIAS
Da je vsa narava padla v mrtvico. Na pol razpadla trupla ležijo po cestah, njivah in gozdovih in zrak hranijo s smrtonosnim smradom. Niti mrhovinarji se ne dotikajo teh umetnin. Kuga, lakota, zločin in smrt so se naselili v mesta in v ljudi. Strašno je, boginja. Bolnik tepe bolnega, lačni sebe žrejo, revni ropajo in morijo revne. Vojaki so v vojni zoper sebe, in, ne boš verjela, mrtvi brcajo tiste, ki so napol mrtvi.
 
HERA
Verjamem ti, Tejrezias.
 
TEJREZIAS
Ljudje so mi rekli. Videli so z lastnimi očmi.
 
HERA
Kaj si še slišal?
 
TEJREZIAS
Slišal sem, da ljudje zmedeno plešejo ob skrivnostni glasbi, eni na pol živi, drugi na pol mrtvi. Da brez sramu ležijo goli vsepovsod in hropljavo zrejo v nebo. Da so vodnjaki polni mrtvih in še žejnih. Da tisti, ki od smrti beži, smrt drugje razglaša. Da trupla ležijo ob vhodih v svetišča. Tisti z več vere ležijo ob oltarju in si s slabotnimi rokami stiskajo vratove, da bi dihanje pregnali in s smrtjo samo pregnali smrtni strah. Zato sem prišel prosit pomoči od bogov. Če bogovi ne bodo pomagali ...
 
HERA
Tu smrt je zdravilo, drugo ne pomaga.
 
TEJREZIAS
O, velika boginja, kraljica nebes, Hera, kravjeoka, ki si smrtnim vedno bila ščit, pomagaj!
 
HERA
Pogumno, le pogumno, kmalu bo konec
te grozne morije. In ti, Tejrezias, lahko
greš z mojimi besedami pomirjat ljudi.
Povej, velika Hera je obljubila, da bodo
kmalu vsi ljudje mrtvi. Tako ne bo treba
več jokati in stokati, pomoč tudi tokrat
bo prišla z neba. Pojdi zdaj, pojdi
povej jim to in v miru – umri.
Izrine Tejreziasa z odra.
Tako. Zdaj moram še Zevsa prebuditi. (odide)
 
                                                     
 
 
                                                     
 
 
                                                     
IV. del
NIŽINA NEBA
 
OFF (z različnih strani odra): Oče! Oče! Oče! Oče! Oče! Oče!
 
ZEVS (rahlo razkuštran, kakor da bi se pravkar zbudil)
Kaj je zdaj? Kdo tam kriči?
 
APOLON
Mi kričimo, tvoji otroci!
 
AFRODITA
Nekaj se, spodaj, na Zemlji dogaja!
 
HERMES
Nikogar ni! Vse je tiho! V tišino vse je poniknilo.
 
ZEVS
Kako to – nikogar ni? Zadnjič, ko sem gledal, so neznosno mrgoleli.
 
ARES
No, zdaj poglej! Saj so tam, a spet, nikogar ni.
 
ZEVS ( gleda nekam dol, pod svoja stopala)
Milijonov milijon ne more kar tako izginiti.
 
DIONIZ
Ležijo tam, negibno in tiho, kakor da jih nič več ne skrbi. Pa niso pijani.
 
ARES
In tudi vojne ni bilo.
 
APOLON
In ne suše.
 
AFRODITA
In poplave ne.
 
HERMES
O, gorje, gorje! Nič se ni zgodilo, a ljudje ležijo brez uma vsepovsod.
 
ZEVS
Saj nič ne vidim. Povsod so oblaki.
 
Pridejo Leto, Maja, Perzefona.
 
LETO
Zevs!
 
MAJA
Zevs!
 
PERZEFONA
Oče!
 
ZEVS
Ne kričite, ženske. Slišal sem že, da se spodaj nekaj dogaja z ljudmi.
 
LETO
Plesali so, kakor da bi bili blazni!
 
MAJA
Tepli so se, morili, drug drugega klali!
 
PERZEFONA
Jedli so se! Na ogenj se metali!
 
ZEVS
Otroci so mi rekli, da samo brezskrbno ležijo.
 
LETO
Zdaj ležijo! Prej so plesali!
 
ZEVS
Nič ne vidim. Kako je to mogoče, da so vsi ljudje, mimo moje volje, nenadoma zboleli, znoreli in zaspali. Tu je vsekakor prste vmešal bog ali pa nam kak sovražnik iz globokega podzemlja hoče kaj podzemnega sporočiti. Kje je Hera?
Pride Hera.
 
HERA
Tukaj sem. Kaj pa je? Zakaj ste vsi tako zaskrbljeni?
 
ZEVS
Nekaj se dogaja z ljudmi.
 
 
HERA
Ja, in? Od kdaj tebe skrbi za ljudi?
 
ZEVS
Od zdaj. Povej, si kaj slišala ali videla, medtem ko sem spal?
 
HERA
Videla sem slepega Tejreziasa, ki mi je rekel, da je slišal ...
 
ZEVS
Da? Da? ...
 
HERA
... da ljudje grozljivo trpijo in v groznih mukah umirajo povsod.
 
ZEVS
Res?
 
HERA
Res. In Tejreziasa so poslali, da te poprosi, da prenehaš s tem.
 
ZEVS
Da preneham – s čim? Saj jih nisem jaz pomoril!
 
HERA
Saj, tudi jaz sem mu rekla, da nisi ti.
 
ZEVS
To je pa res čudno. Saj se niso sami.
 
HERA
Saj se niso sami. Velika pomoč je prišla iz neba.
 
ZEVS
Govori, govori, kdo je? Kaj je naredil?
 
HERA
Jaz sem naredila.
 
ZEVS
Ti?
 
 
ARES
Ti, mati?
 
ATENA
Ne morem verjeti! Kakšna krava!
 
LETO
Zakaj? So kaj narobe naredili?
 
MAJA
So te užalili?
 
AFRODITA
Karkoli so zakrivili, lahko bi nas na posvet pozvala.
 
HERMES
Določili bi kazen v mejah razuma in jim zlili modrost v srca.
 
PERZEFONA
Zakaj, ljuba moja teta?
 
HERA
Zato, ker sem bila razočarana.
 
ZEVS
Prosim?
 
HERA
Kaj prosiš ti, pokvarjeni prasec! (se razjoče kot žalostna in histerična ženska) Zaradi tebe sem to naredila! Ker si mi lagal, ker si me varal! Srce si mi strl! In vse to skupaj nima nikakršnega smisla!
 
ZEVS
Kaj nima smisla?
 
HERA
Vse, kar je bilo ... kar smo govorili. Ti. In mi ... in oni ... Razen tega ... razen tega si ti sam to že enkrat naredil ...
 
ZEVS
Ampak, jaz sem takrat imel tehten razlog.
 
 
HERA
Jaz tudi! Moj je tudi tehten.
 
ZEVS
Ampak jaz sem pustil vsaj enega moškega in eno žensko, da se lahko človeški rod obnovi. Tako se to dela. Ne pa – vseh pobiti.
 
APOLON
In? Kaj bomo zdaj?
 
DIONIZ
Bog brez človeka ne more biti bog.
 
PERZEFONA
Lahko bi jih po stari šegi znova ustvarili.
 
ARES
Kakšna pa je ta tvoja šega?
 
PERZEFONA
Kamen je treba čez ramo vreči. Iz kamna bo zrasel novi človek. 
 
ATENA
No, pa poskusimo. A ne, oči?
 
ZEVS (odsotno)
Probajmo, probajmo ...
 
PERZEFONA odide nekam izza odra in se vrne z malo večjim kamnom; trenutek tišine, potem Perzefona vrže kamen čez ramo; kamen trešči na tla; vsi se  približajo kamnu in opazujejo.
 
APOLON
Nič.
 
ARES
Nič.
 
ATENA
Nič.
 
 
 
 
AFRODITA
Nič.
 
LETO
Nič.
 
MAJA
Nič.
 
HERMES
Še vedno nič.
 
DIONIZ
Nič.
 
ARTEMIDA
Nič.
 
ZEVS
Nič ne bo iz tega. (odločno) Otroci, prinesite od spodaj dvajset vreč navadne prsti.
 
APOLON
Zemlje? Kaj pa boš ...
 
ZEVS
Na novo bom smrtno bitje ustvaril. Naredi, kar ti pravim. Pelji brate in sestre dol in mi prinesite dvajset vreč navadne prsti.
 
Apolon, Artemida, Afrodita, Atena, Hermes, Perzefona in Ares odidejo z odra.
 
HERA
Oh, Zevs, oprosti ... hotela sem samo ...
 
ZEVS
Ne vem, kaj si hotela, ampak vem, kaj si naredila. Če mi ne bi bila sestra, bi iz tebe takoj naredil pošast. 
 
LETO
Saj ti ne bi bilo treba.
 
MAJA
Pošast je že postala.
 
HERA
Sram naj vas bo, ve, male kurbice, riti ste zasadile v mojo posteljo in mi vzele mojega človeka ... hočem reči – moškega.
 
LETO
Ti nisi čisto pri pravi.
 
MAJA
Malo se ti meša.
 
LETO
To je normalno.
 
MAJA
Saj nismo na Zemlji.
 
LETO
Bogovi smo, vse delimo med seboj.
 
MAJA
Kar je tvoje, to je tudi naše.
 
LETO
In kar je naše, to je tudi tvoje.
 
HERA
To ni res! Kdor svojega nima, ta se s tujim baše!
 
ZEVS
In vse, kar je vaše, naše in tvoje, vse to je predvsem moja zasluga! Kaj si ti umišljaš, krava pohlepna? Kako pa misliš, da teče ta svet? Je najprej bil kaos in nikjer nikogar? In potem predniki, ki so nase vsak po svoje vlekli? A nisem jaz tisti, ki je vse to ukrotil in ves ta kaos lepo uredil? Človeka ustvaril, da nam himne poje, da nas spoštuje in nas svojim življenjem kratkočasi? Ti pa si, z enim zamahom, vse uničila!
 
Hera se umakne v kot; pridejo otroci, vsi rahlo zadihani.
 
APOLON 
Prst je tu.
 
ARES 
Vseh dvajset vreč.
 
HERMES
Težke so.
 
AFRODITA
Težke so zares.
 
DIONIZ
Mar je človek bil tako težak?
 
ATENA
Saj to ni človek, to je surovina.
 
ARTEMIDA
Težko mora biti, da bo krepak.
 
PERZEFONA
Tu ni samo človek. V tej prsti sta življenje in smrt.
 
ZEVS
Kaj govoričite? To je prst navadna in v njej še ni trohice življenja. Stresite vse tukaj, tako da se lep hribček naredi. Potem bom, s pomočjo božanskega semena, naredil, da človeško bitje spet zaživi. Ta zemlja je tudi naša mati (Heri,) zato, sestra, pojdi nekam stran, da mi ne boš pozneje govorila, da si me gledala, kako lastno mater fukam. In vi tudi, pojdite drugam. Za to nalogo moram biti sam.
 
Vsi odidejo; Zevs ostane sam; sleče se do golega, se povzpne na kupček zemlje in na vrhu naredi luknjo; potem se uleže na zemljo, vtakne tiča v luknjo in začne migati.
 
ZEVS
Uh, oh, ah ... (vedno hitreje) Uh, oh, ah ... Uh, oh, ah ... Uh, oh, ah ... Uh, oh, ah ... (po določenem času) Aaaaaaaaaaaaaaaaaah!
Vsi bogovi pridejo nazaj na oder; Zevs nepremično leži na kupčku zemlji.
 
APOLON
Oče?
 
ATENA
Oče?
 
HERMES
Kaj se je zgodilo?
 
LETO
Je vse v redu s tabo?
 
AFRODITA
Pustite ga! Mogoče še ni končal.
 
Zevs dvigne glavo, ki je umazana od prsti.
 
MAJA
Kaj se je zgodilo?
 
ZEVS
Nič.
 
MAJA
Nič?
 
PERZEFONA
Nič?
 
ARES
Nič?
 
DIONIZ
Nič?
 
ARTEMIDA
Nič?
 
HERA
Nič?
 
ZEVS
Nič. Ni mi uspelo.
 
HERA
Kaj to pomeni – ni mi uspelo?
 
LETO
Saj si Zevs!
 
MAJA
Zevs ne more reči: ni mi uspelo.
 
ZEVS
Ni mi uspelo.
 
PERZEFONA
Čakaj, čakaj, to ne more biti. Morda je zemlja napačna.
 
AFRODITA
A je bila preveč suha?
 
MAJA
Je bila preveč vlažna?
 
ARTEMIDA
Mogoče kaj manjka.
 
 
ZEVS (se jezno usede na kupček, ves umazan od prsti)
Nič ne manjka! Ni mi uspelo! Ne morem ... Ne zmorem ... (jokavo) Kakor da ... Zevs ... ne bi bil več ... Zevs ...
 
HERA
Kakor da ...
 
LETO
... Zevs ...
 
MAJA
... ne bi več ...


PERZEFONA
==Dramska besedila==
... bil Zevs ...
* 1997 ''[[Kabaret Karla Jedermana]]''
* 1998 ''[[Mali raj]]''
* 1999 ''[[Tajni agent]]''
* 2000 ''[[Rumpelkamra]]''
* 2002 ''[[Metuljeva dežela]]''
* 2003 ''[[Krokodil Poro]]''
* 2006 ''[[Viva la vulva]]''
* ''2007 [[Requiem ali otrok, ki je ustvaril svet]]''
* 2009 ''[[Nižina neba]]''
* 2010 ''[[Blaznost igre]]''
* 2012 ''[[Kabaret Marlene]]''
* 2012 ''[[Salto mortale]]''
* ''[[Body Marilyn Monroe]]''
* ''[[Rumpelšpajzakletnaizbatotegalistapodstrešnakamravživobrez wckagebeteve]]''
* ''[[Kako sem postal Slovenec]]''


APOLON
==Celotna besedila==
Oče, ti se šališ!
*{{Pdf|Mizoginija1.pdf|Mizoginija}}
 
*{{Pdf|Pop_Tasić_Agatha.pdf‎|Agatha}}
HERMES
*{{Pdf|Kabaret-Marlene.pdf‎|Kabaret Marlene}}
Ta šala ni slana.  
*{{Pdf|Ep_o_GilgameÅ¡u.pdf‎‎|Ep o Gilgamešu}}
 
*{{Pdf|Viva_la_vulva.pdf‎|Viva la vulva}}
ARES
*{{Pdf|Koža.pdf‎‎|Koža}}
Oče, strašiš nas.  
*{{Pdf|Krokodil_Poro.pdf‎‎|Krokodil Poro}}
 
*{{Pdf|Metuljeva_dežela.pdf‎|Metuljeva dežela}}
DIONIZ
*{{Pdf|nizina_neba.pdf‎|Nižina neba}}
Če ti nisi več ti, kdo smo potem ... mi?
*{{Pdf|blaznost_igre.pdf‎|Blaznost igre}}
 
*{{Pdf|otrok.pdf‎|Otrok, ki je ustvaril svet}}
Leto pomaga Zevsu, da vstane z zemlje.
*{{Pdf|Salto_mortale.pdf‎|Salto mortale}}
 
*{{Pdf|BOVARY.pdf|Bovary}}
LETO
*{{Pdf|ZAKAJ_PTIČI_POJEJO.pdf|Zakaj ptiči pojejo}}
Čudno. Smrdiš.
*{{Pdf|Nebojša_Pop-Tasić_ONJEGIN.pdf|Onjegin}}
 
*{{Pdf|Hiša_E.A.Poea.doc.pdf|Hiša}}
MAJA
*{{Pdf|Satyrikon.pdf|Satyrikon}}
Kako smrdi? Saj bog ne more smrdeti.
*{{Pdf|BEDENJE.pdf|Bedenje}}
 
LETO
Smrdi, smrdi.
 
APOLON (se povoha)
Jaz tudi smrdim.
 
Vsi se začnejo vohati in ovohavati.
 
AFRODITA
Uuuuuuf, kako smrdi.
 
ATENA
Res smrdi.
 
PERZEFONA
Vsa smrdim po prsti.
 
ARTEMIDA
Po trohlem.
 
HERMES
Zatohlem.
 
ZEVS (z rokami pokrije svoj obraz; zahlipa)
 
ARES
Hej, on zdaj zares joče ...
 
ATENA
Oče?
 
HERMES
Oče?
 
 
APOLON
To presega meje mojega razuma.
 
DIONIZ
To je onkraj vsega. Najprej ta smrad, nato sramotne solze.
 
HERA (ga objame)
Še vedno si Zevs in Zevs boš ostal. Tega nihče ne more spremeniti. Pomiri se, spočij se, naberi si moči, potem se bo vse nanovo uredilo. Umreti je sramotno, to sam dobro veš, in ta sramota človeku pristoji.
 
ZEVS
O, ljuba sestra, o, ti bitje drago, sploh se ne zavedaš svojega zločina. Ljudje so nas peli, ljudje so molili, ljudje so nam gradili Olimp s svojim petjem in na njem dvorec, v katerem je zvenela lira mehka. V njihovih glasovih je odmevalo nebo, jaz pa sem odpeval kot strela gromoglasna. Zdaj je vse tiho in jaz se izgubljam v tej tišini strašni.
 
(vsi utihnejo)
 
LETO
Če si želiš, lahko ti še nekaj odigram, zgodbo povem o tvoji strašni slavi.  
Alkmeno, Kalisto ...  
 
MAJA
Danajo, Europo ...
 
ATENA
Ledo, Lamio ...  
 
PERZEFONA
Talio, Tajgeto ...
 
AFRODITA
... število je neskončno.
 
ARTEMIDA
Lahko me tudi kar tako posiliš, če bi ti to vrnilo dobro voljo ...
 
ZEVS
Ne, hvala, otroci …
 
(dolga pavza)
 
HERMES
Meni je dolgčas. Malo bom zaspal. (odide)
 
ARES (čez nekaj časa)
Jaz sem lačen. Po trebuhu mi kruli. (odide)
 
DIONIZ (čez nekaj časa)
Jaz sem žejen. V grlu imam sušo. (odide)
 
MAJA (čez nekaj časa)
Mene vse srbi. (odide)
 
LETO (glasno kihne)
Uuups, oprostite … Izgleda, da sem se malce prehladila … (odide)
 
ATENA
Mene boli glava. (odide)
 
ARTEMIDA
Zraka ni. Grem malo dihati. (odide)
 
AFRODITA
Res je čudno. Slabo se počutim. (odide)
 
APOLON (sočutno potreplja Zevsa po rami; odide)
 
HERA
Mene križ boli. (vstane, za hip gleda Zevsa, potem odide)
 
ZEVS
Zdaj bi rad umrl od neznosne sramote.
Srce čutim, globoko v sebi,
ves drhtim od srčnega bobnenja.
O, smrt, ti čudno bitje,
ki si zmožno večnega življenja,
želim si zdaj tvojega objema!
Dotakni se tudi mojega srca!
Umiri ga!  Rad bi nehal peti!
A pojem  naprej!
Kakor da bi sam iz sebe stopil
in na mojem mestu poje nekdo drug.  
Močni glasovi, mimo moje volje,
vrejo iz mene kakor močna reka,
ki se z nebes zliva v zemeljsko klet.  
Žalost, ki jo pojem, ni v meni zrasla.  
V meni raste neki novi bog.
 
(pavza; potem pa s solznimi očmi zakvaka kot žaba; zamuka kot Io; solze tečejo; zakriči kot Nioba; solze tečejo; zagaga kot raca; solze tečejo; zatuli kot volk; solze tečejo; potem začnejo počasi vreti različni glasovi in zvoki, kakofonija, ki narašča, kot da bi zares gorska reka tekla; solze tečejo; in končno zrasejo do kulminacije, kot slap, ki pada z nebeške višine dol, na kamne in suho zemljo) 
 
 
 
KONEC


==Režije==
==Režije==
*2010 "Blaznost igre", Zavod Zofka in Mini teater
*2009 ''Kako sem postal Slovenec'', [[Zavod Zofka]] in [[Gledališče Glej]]
*2009 ''Kako sem postal Slovenec'', [[Zavod Zofka]] in [[Gledališče Glej]]
*2007N. Pop Tasić "Bodi Marilyn Monroe", Zavod Zofka
*2007N. Pop Tasić "Bodi Marilyn Monroe", Zavod Zofka
Vrstica 2.314: Vrstica 128:
*1999 N. Pop Tasić ''[[Tajni agent]]'', [[Pekarna Magdalenske mreže]], Zavod za odprto družbo Slovenija
*1999 N. Pop Tasić ''[[Tajni agent]]'', [[Pekarna Magdalenske mreže]], Zavod za odprto družbo Slovenija


==Film==
*2012  Nebojša Pop-Tasić ''Karpopotnik - Hiša, ki stanuje v meni,'' besedilo za dokumentarni film Matjaža Ivanišina ''Karpopotnik'', EPK Maribor 2012, Studio Legen 
*2012 Olmo Omerzu, Nebojša Pop-Tasić ''Družinski film'', scenarij za filmski projekt O. Omerzuja


==Nagrade==
==Nagrade==
*2007 [[nagrade::Grün-Filipčevo priznanje]] za dosežke v slovenski dramaturgiji, [[Teden slovenske drame]], [[Nebojša Pop Tasić/Grün-Filipčevo priznanje 2007, obrazložitev žirije|obrazložitev]]
* 2022 Festival di drammaturgia Words Beyond - Translating Borders, Trieste, Italija, Salto mortale, nagrada za najboljše besedilo
*2006 Ep o Gilgamešu - [[nagrade::Šeligova nagrada|nagrada Rudija Šeliga]] za najboljšo predstavo v celoti na [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] v Kranju
*2017 Posebna nagrada na 9. [[Bienale ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije|Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije]] za igrivo uporabo jezika v besedilu iz uprizoritve ''Kaj pa če …'' (Lutkovno gledališče Maribor; rež. Mare Bulc)
*2003 [[Koža]], nagrada [[nagrade::Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije|ZDUS-a]] za najboljšo predstavo sezone
*2017 Plzen, Olmo Omerzu, Nebojša Pop-Tasić Nagrada za najboljši film in najboljši scenarij čeških filmskih kritikov
*2002 [[nagrade::Diploma Poletnega lutkovnega pristana]] za dramaturgijo za predstavo Metuljeva dežela
*2016 Gran Prix na festivalu Zlati lev, Umag, za predstavo Gospa Bovary
*2001 [[nagrade::Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Borštnikovega srečanja]] za posebne dosežke  za predstavo [[Kralji in lopovi]]
*2016 Fort Lauderdale International film festival Olmo Omerzu, Nebojša Pop-Tasić Specijalna nagrada žirija za scenarij - Družinski film
*2016 Festival slovenskega filma v Portorožu, Olmo Omerzu, Nebojša Pop-Tasić Nagrada Vesna za najboljši scenarij
*2016 [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije|Bršljanov venec]], priznanje ZDUS za umetniške dosežke v letu 2015 za cikel dramskih besedil ''Agatha'' (Ustvarjalni laboratorij Talija Celje in [[Cankarjev dom]] Ljubljana; rež. [[Dušan Mlakar]]), ''Gospa Bovary'' ([[SNG Nova Gorica]]; rež. [[Yulia Roschina]]) in ''Kaj pa če …'' ([[Lutkovno gledališče Maribor]]; rež. [[Mare Bulc]]), {{Pdf|PRIZNANJA_ZDRUŽENJA_DRAMSKIH_UMETNIKOV_SLOVENIJE_2016.pdf|Obrazložitev}}
*2015 Nagrada Fipresci za Družinski film, Liffe, Ljubljana
*2014 Prva nagrada na Zagrebškem filmskem festivalu za najboljši dokumentarec – film Karpopotnik
*2014 Posebna nagrada žirije na MedFilmFestu, Rim za film Karpopotnik
*2013 Festival slovenskega filma Portorož, nagrada za najboljši scenarij za film Karpopotnik
*2013 Nagrada za posebne dosežke [[Bienale ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije|7. bienala Ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije 2013]] za izvirno besedilo (''Salto mortale'', LGMB)
*2007 [[Grün-Filipčevo priznanje]] za dosežke v slovenski dramaturgiji, [[Teden slovenske drame]], [[Nebojša Pop Tasić/Grün-Filipčevo priznanje 2007, obrazložitev žirije|obrazložitev]]
*2006 Ep o Gilgamešu - [[Šeligova nagrada|nagrada Rudija Šeliga]] za najboljšo predstavo v celoti na [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] v Kranju
*2003 [[Koža]], nagrada [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije|ZDUS-a]] za najboljšo predstavo sezone
*2002 [[Diploma Poletnega lutkovnega pristana]] za dramaturgijo za predstavo Metuljeva dežela
*2001 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada Borštnikovega srečanja]] za posebne dosežke  za predstavo [[Kralji in lopovi]]


==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
*[http://www.veza.sigledal.org/novice/oder-ni-zares Oder ni »zares«! - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/kdo-sploh-%C5%A1e-potrebuje-dramaturga  Kdo sploh še‭ ‬potrebuje dramaturga‭? - www.sigledal.org, 8.7.2007]
*[http://www.veza.sigledal.org/novice/ob-premieri-rojstvo-tragedije-iz-duha-vojne Ob premieri: Rojstvo tragedije iz duha vojne - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/oder-ni-zares Oder ni »zares«! - www.sigledal.org, 7.10.2007]
*[http://www.veza.sigledal.org/novice/kdo-sploh-%C5%A1e-potrebuje-dramaturga  Kdo sploh še‭ ‬potrebuje dramaturga‭? - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/ob-premieri-rojstvo-tragedije-iz-duha-vojne Ob premieri: Rojstvo tragedije iz duha vojne - www.sigledal.org, 12.1.2009]
 
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/neboj%C5%A1a-pop-tasi%C4%87-o-eksperimentu Nebojša Pop Tasić o eksperimentu - www.sigledal.org, 20.5.2010]
 
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/replika-neboj%C5%A1a-pop-tasi%C4%8D Replika: Nebojša Pop Tasič - www.sigledal.org, 7.3.2010]
[[priimek ime:=Pop Tasić, Nebojša| ]]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174476761 Nebojša Pop Tasić, dramatik, dramaturg, režiser, pesnik, 1.del, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 30.05.2017]
[[škrbinski prag:=presežen| ]]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174476762 Nebojša Pop Tasić, dramatik, dramaturg, režiser, pesnik, 2.del, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 06.06.2017]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/nebojsa-pop-tasic-bere-sodobno-slovensko-dramo Nebojša Pop Tasić bere sodobno slovensko dramo - www.sigledal.org, 30.06.2017]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/nebojsa-pop-tasic-kruh-je-lacen-voda-je-zejna-clovek-je-cloveka-sit/453108 Nebojša Pop - Tasić: "Kruh je lačen, voda je žejna, človek je človeka sit" - www.rtvslo.si, 05.05.2018]

Trenutna redakcija s časom 14:58, 30. december 2023

vir: Gorenjski glas

Življenjepis

(* Rojen 1962, Zemun - ni še umrl, Ljubljana)

Če bo me poznalo zanamstvo, večji bedak ne bom, al' kamen, drevo ali tiger. Le duša naj gre iz verig. Telo pa naj postane hrana lačnim življenja, ki še imajo zobe, željo po sitosti mlačni. Številnih sem rodov plod, in njih trpljenja seštevek … (Ovid)

Dramska besedila in dramaturgije

2011-

2001-2010

1991-2000

  • 1999 J.B.P. Moliere, Don Juan, r. Jernej Lorenci, SLG Celje
  • 1998 Euripides, Bakhe, r. Jernej Lorenci, Drama SNG Maribor
  • 1997 Nebojša Pop-Tasić, "Kabaret Karla Jedermana", r. Jernej Lorenci, Drama SNG Maribor
  • 1996 B. Brecht, Baal, r. Jernej Lorenci, Drama SNG Maribor

Avtorske predstave

  • 2010 Nebojša Pop-Tasić "Blaznost igre", r. N. Pop-Tasić, Zavod Zofka in Mini teater
  • 2009 Kako sem postal Slovenec, Zavod Zofka in Gledališče Glej

Glasba

  • 2017 Unanana in velikanski slon z enim oklom, r. Karin Komljanec, Zavod Zofka
  • 2012 CD plošča "Papež ma Vas rad", samozaložba Jederman
  • 2010 Nebojša Pop-Tasić "Blaznost igre", r. N. Pop-Tasić, Zavod Zofka in Mini teater
  • 2010 G. Žilavec, A. Toman, R. Matek, N. Pop-Tasić, Vito Taufer "Da, gospod!", r. Vito Taufer, Gledališče Koper
  • 2009 Kako sem postal Slovenec, Zavod Zofka in Gledališče Glej
  • 2006 Jonatahn Emmett Diamant v snegu ali Kaj se je krtek naučil pozimi, dramatizacija Kim Komljanec
  • 2002 Nebojša Pop Tasić Metuljeva dežela, r. Nebojša Pop Tasić, Mariborsko lutkovno gledališče
  • 2000 CD plošča Karlo Jederman, založba Helidon
  • 1997 Kabaret Karla Jedermana, r. Jernej Lorenci, Drama SNG Maribor in Cafe Teater Ljubljana
  • 1996 B. Brecht Baal, r. Jernej Lorenci, Drama SNG Maribor

Dramatizacije

Dramska besedila

Celotna besedila

Režije

Film

  • 2012 Nebojša Pop-Tasić Karpopotnik - Hiša, ki stanuje v meni, besedilo za dokumentarni film Matjaža Ivanišina Karpopotnik, EPK Maribor 2012, Studio Legen
  • 2012 Olmo Omerzu, Nebojša Pop-Tasić Družinski film, scenarij za filmski projekt O. Omerzuja

Nagrade

Zunanje povezave