Brez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
<div | <div class="panel panel-default"> | ||
<div class="panel-heading big-heading"> | |||
<h3 class="gray-header">Kategorije</h3> | |||
</div> | |||
<div | <div class="panel-body category-list"> | ||
<div class="row"> | |||
<div class="col-sm-32"> | |||
*[[:Kategorija:Ustvarjalci|Ustvarjalci]] | |||
*[[:Kategorija:Dramatika|Dramatika]] | |||
*[[:Kategorija:Zvrsti|Zvrsti]] | |||
*[[:Kategorija:Organiziranost|Organiziranost]] | |||
*[[:Kategorija:Festivali/nagrade/natečaji|Festivali/nagrade/natečaji]] | |||
*[[:Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Institucije, publikacije, RTV, združenja]] | |||
*[[:Kategorija:Izobraževanje|Izobraževanje]] | |||
*[[:Category:Zgodovina|Zgodovina]] | |||
</div> | |||
</div> | |||
</div> | |||
</div> | </div> | ||
<div class=" | <div class="panel panel-default"> | ||
<div class="panel-heading big-heading"> | |||
<h3 class="gray-header">Na današnji dan</h3> | |||
</div> | |||
< | |||
< | |||
</ | |||
<div | |||
<div class="panel-body"> | |||
<div class="row"> | |||
<div class="col-sm-16"> | |||
{{Geslo:Na današnji dan/{{#timel:j. F|now|sl}}}} | |||
</div> | |||
<div class="col-sm-16"> | |||
{{Predloga:Calendar | year={{#timel: Y|now}} | month={{#timel: m|now}} }} | |||
</div> | |||
</div> | |||
</div> | |||
</div> | </div> | ||
== | <div class="panel panel-default"> | ||
<div class="panel-heading big-heading"> | |||
<h3 class="gray-header">Pozdrav</h3> | |||
</div> | |||
<div class="panel-body"> | |||
{{Geslo:Pozdrav}} | |||
</div> | |||
<div class=" | |||
</div> | </div> | ||
Redakcija: 01:37, 3. december 2015
Kategorije
Na današnji dan
1881
Na Kamniku se je rodila igralka Marija Vera, s pravim imenom Frančiška Ksavera Marija Eppich. Znamenita slovenska in svetovna tragedinja. Prva klasika oderske umetnosti. Prva redna profesorica za dramsko igro na ljubljanski akademiji za igralsko umetnost.
1909
V Kranju se je rodil gledališki režiser Peter Malec.
1953
V Ljubljani je umrl dramatik, gledališki kritik, prevajalec, publicist in politik Etbin Kristan.
1955
Na Ptuju se je rodil dramaturg, publicist in pesnik Blaž Lukan.
2009
V kranjskem gledališču je bila premierno uprizorjena predstava Lep dan za umret (rež. V. Möderndorfer), ki je na Tednu slovenske drame prejela Šeligovo nagrado.
Pozdrav
Električno shranjena dediščina
Pred pičlimi nekaj leti je bila še prava znanstvena fantastika, če je kdo govoril, da bi lahko dobil podatke o stvareh tega sveta z enim samim pritiskom na tipko. No, pravzaprav nekaj pritiski. Pa vendar, kako enostavno, v primerjavi z nekdanjim iskanjem po obaltnih enciklopedijah! Najsi moraš tudi nekaj časa srfati po internetu in se prebijati skozi abote človeškega, ki se jim ne moreš izogniti ne v življenju ne v računalniških spletih. Klepetalnice, neslana duhovičenja, lažniva prerokovanja, pornografijo bla, bla.
Vmes pa pomembna sporočila, koristni podatki in tako dalje. Internet je pač tak, kakršnega naredi človek. Nekateri se vsiljujejo v zavest človeštva drugi zasledujejo resnico. Žal so (kot v življenju) najuspešnejši vsiljivci, ki izkoriščajo splet za osebni EPP.
Ko mi je Samo povedal, da načrtuje internetni portal za slovensko gledališče, sem se takoj navdušil za njegovo zamisel. Iz radovednosti sem na slepo pobrskal po internetu. Naključno najdeni entertejnerji – Catherine Bell, Miguel Corcego, Barbara Flynn (kdo jih pozna?) – imajo po milijon in več zadetkov. Kaj pa naši? Milena Zupančič jih ima okoli petintrideset tisoč, Zlatko Šugman tisoč tristo, Iva Kranjc sedemintrideset tisoč. Pa je njihova umetniška moč neprimerno silnejša. Morali bomo torej nekaj storiti sami zase.
Vendar ne mislim na količinsko promocijo, marveč predvsem na pomembno vsebinsko predstavitev naših gledaliških ustvarjalcev. Posebej gledališču bo dobrodošlo. Saj je doslej bilo in je še vedno nekam odrinjeno. Šolski pouk se mu izogiba. Morda pa bo sigledal šolnike prepričal, da je treba nekaj vedeti tudi o preteklem gledališču, ne smo o literaturi, vojnah ... . Morda bodo rekli: »Naj se ve, da je Linhartova žena prva igrala Županovo Micko, da so Dorfarji nastopali v Škofjeloškem pasijonu!« Vse to bodo lahko izvedeli, če se bo le dotaknili tipkovnice računalnika. In še naprej. Do Nollyja, Danila, Rakuše, Nablocke. Do Milade, Bakoviča, Tadeja Toša ... Do, do do ...
Veliko truda bo treba. Žrtvovanja, nesebičnosti. Preden se bo samostrelčeva iskrica razgorela in potem skalila v veliki Kaj je kaj in Kdo je kdo v slovenskema gledališču. Verjamem, da se bo sanja uresničila. Verjamem, ker čutim, da so ji pripravljeni služiti tisti, ki vedo, kako je treba: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, podatek do podatka SiGledal.
8. januarja 2007