Brez povzetka urejanja |
|||
| (66 vmesnih redakcij 5 uporabnikov ni prikazanih) | |||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
<div class="panel panel-default"> | |||
<div class="panel-heading big-heading"> | |||
<h3 class="gray-header">Kategorije</h3> | |||
<div | </div> | ||
< | |||
< | |||
</ | |||
<div | |||
== | <div class="panel-body category-list"> | ||
*[[:Kategorija: | <div class="row"> | ||
*[[:Kategorija: | <div class="col-sm-32"> | ||
*[[:Kategorija: | *[[:Kategorija:Ustvarjalci|Ustvarjalci]] | ||
*[[:Kategorija: | *[[:Kategorija:Dramatika|Dramatika]] | ||
*[[:Kategorija: | *[[:Kategorija:Zvrsti|Zvrsti]] | ||
*[[:Kategorija: | *[[:Kategorija:Organiziranost|Organiziranost]] | ||
*[[:Kategorija: | *[[:Kategorija:Festivali, nagrade, natečaji|Festivali, nagrade, natečaji]] | ||
*[[: | *[[:Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Institucije, publikacije, RTV, združenja]] | ||
*[[:Kategorija:Izobraževanje|Izobraževanje]] | |||
*[[:Category:Zgodovina|Zgodovina]] | |||
</div> | |||
</div> | |||
</div> | |||
</div> | |||
<div | |||
</div> | </div> | ||
<div class="panel panel-default"> | |||
<div class="panel-heading big-heading"> | |||
<h3 class="gray-header">Na današnji dan</h3> | |||
</div> | |||
<div | |||
< | |||
== | <div class="panel-body"> | ||
<div class="row"> | |||
<div class="col-sm-16"> | |||
{{Geslo:Na današnji dan/{{#timel:j. F|now|sl}}}} | |||
</div> | |||
<div | <div class="col-sm-16"> | ||
{{Predloga:Calendar | year={{#timel: Y|now}} | month={{#timel: m|now}} }} | |||
</div> | |||
</div> | |||
</div> | |||
</div> | </div> | ||
<div | <div class="panel panel-default"> | ||
<div class="panel-heading big-heading"> | |||
<h3 class="gray-header">Pozdrav</h3> | |||
</div> | |||
<div class="panel-body"> | |||
{{Geslo:Pozdrav}} | |||
</div> | |||
<div | |||
</div> | </div> | ||
Trenutna redakcija s časom 09:03, 9. februar 2016
Kategorije
Na današnji dan
1914
V Ljubljani se je rodil igralec, režiser in profesor Stane Sever. Vidnejši član ljubljanske Drame, iz katere se je po skoraj tridesetih letih uspešnega dela protestno umaknil zaradi nepravičnih in pravi umetnosti nenaklonjenih razmer.
1926
V Zagrebu je umrla pisateljica, dramatičarka in publicistka Zofka Kveder. Čez in čez Ženska.
1930
V Slapah pri Ljubljani se je rodil pripovednik, dramatik in esejist Marjan Rožanc. Po njem se imenuje Nagrada Marjana Rožanca za najboljšo esejistično zbirko, nagrade Marjana Rožanca za področje športa v Mestni občini Ljubljana, vsakoletni teden Marjana Rožanca v Volčjem Gradu pri Komnu. V Ljubljani se odvija tudi Mednarodni mladinski nogometni turnir Marjana Rožanca.
1963
V Ljubljani leta 1963 se je rodila dramaturginja in prevajalka Ira Ratej.
Pozdrav
Električno shranjena dediščina
Pred pičlimi nekaj leti je bila še prava znanstvena fantastika, če je kdo govoril, da bi lahko dobil podatke o stvareh tega sveta z enim samim pritiskom na tipko. No, pravzaprav nekaj pritiski. Pa vendar, kako enostavno, v primerjavi z nekdanjim iskanjem po obaltnih enciklopedijah! Najsi moraš tudi nekaj časa srfati po internetu in se prebijati skozi abote človeškega, ki se jim ne moreš izogniti ne v življenju ne v računalniških spletih. Klepetalnice, neslana duhovičenja, lažniva prerokovanja, pornografijo bla, bla.
Vmes pa pomembna sporočila, koristni podatki in tako dalje. Internet je pač tak, kakršnega naredi človek. Nekateri se vsiljujejo v zavest človeštva drugi zasledujejo resnico. Žal so (kot v življenju) najuspešnejši vsiljivci, ki izkoriščajo splet za osebni EPP.
Ko mi je Samo povedal, da načrtuje internetni portal za slovensko gledališče, sem se takoj navdušil za njegovo zamisel. Iz radovednosti sem na slepo pobrskal po internetu. Naključno najdeni entertejnerji – Catherine Bell, Miguel Corcego, Barbara Flynn (kdo jih pozna?) – imajo po milijon in več zadetkov. Kaj pa naši? Milena Zupančič jih ima okoli petintrideset tisoč, Zlatko Šugman tisoč tristo, Iva Kranjc sedemintrideset tisoč. Pa je njihova umetniška moč neprimerno silnejša. Morali bomo torej nekaj storiti sami zase.
Vendar ne mislim na količinsko promocijo, marveč predvsem na pomembno vsebinsko predstavitev naših gledaliških ustvarjalcev. Posebej gledališču bo dobrodošlo. Saj je doslej bilo in je še vedno nekam odrinjeno. Šolski pouk se mu izogiba. Morda pa bo sigledal šolnike prepričal, da je treba nekaj vedeti tudi o preteklem gledališču, ne smo o literaturi, vojnah ... . Morda bodo rekli: »Naj se ve, da je Linhartova žena prva igrala Županovo Micko, da so Dorfarji nastopali v Škofjeloškem pasijonu!« Vse to bodo lahko izvedeli, če se bo le dotaknili tipkovnice računalnika. In še naprej. Do Nollyja, Danila, Rakuše, Nablocke. Do Milade, Bakoviča, Tadeja Toša ... Do, do do ...
Veliko truda bo treba. Žrtvovanja, nesebičnosti. Preden se bo samostrelčeva iskrica razgorela in potem skalila v veliki Kaj je kaj in Kdo je kdo v slovenskema gledališču. Verjamem, da se bo sanja uresničila. Verjamem, ker čutim, da so ji pripravljeni služiti tisti, ki vedo, kako je treba: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, podatek do podatka SiGledal.
8. januarja 2007