mBrez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| (17 vmesnih redakcij 3 uporabnikov ni prikazanih) | |||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
<div | <div class="panel panel-default"> | ||
<div class="panel-heading big-heading"> | |||
<h3 class="gray-header">Kategorije</h3> | |||
</div> | |||
<div class=" | |||
<div class="panel-body category-list"> | |||
<div class="row"> | |||
<div class="col-sm-32"> | |||
*[[:Kategorija:Ustvarjalci|Ustvarjalci]] | |||
*[[:Kategorija:Dramatika|Dramatika]] | |||
*[[:Kategorija:Zvrsti|Zvrsti]] | |||
*[[:Kategorija:Organiziranost|Organiziranost]] | |||
*[[:Kategorija:Festivali, nagrade, natečaji|Festivali, nagrade, natečaji]] | |||
*[[:Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Institucije, publikacije, RTV, združenja]] | |||
*[[:Kategorija:Izobraževanje|Izobraževanje]] | |||
*[[:Category:Zgodovina|Zgodovina]] | |||
</div> | |||
</div> | |||
</div> | |||
</div> | </div> | ||
== | <div class="panel panel-default"> | ||
<div class="panel-heading big-heading"> | |||
<h3 class="gray-header">Na današnji dan</h3> | |||
</div> | |||
<div class="panel-body"> | |||
<div class="row"> | |||
<div class="col-sm-16"> | |||
{{Geslo:Na današnji dan/{{#timel:j. F|now|sl}}}} | |||
</div> | |||
<div class="col-sm-16"> | |||
{{Predloga:Calendar | year={{#timel: Y|now}} | month={{#timel: m|now}} }} | |||
</div> | |||
</div> | |||
</div> | |||
</div> | </div> | ||
== | <div class="panel panel-default"> | ||
<div class="panel-heading big-heading"> | |||
<h3 class="gray-header">Pozdrav</h3> | |||
</div> | |||
<div class="panel-body"> | |||
{{Geslo:Pozdrav}} | |||
</div> | |||
<div class=" | |||
</div> | </div> | ||
Trenutna redakcija s časom 09:03, 9. februar 2016
Kategorije
Na današnji dan
1946
Na Jesenicah se je rodila Milena Zupančič. Igralka, ki ne gre nikoli spati pred tretjo uro zjutraj. Prejemnica Borštnikovega prstana, ki navije tri budilke na osmu uro, vstane pa ob enajstih. Za soigralca Poldeta Bibiča »Gorenjka«, ki za prvi maj razobesi zastavo. Meta, Tončka, Karolina Žašler, ki vselej pobriše posodo, ko se odcedi. Caetana, Blanche, Ana, Medeja, Maša, Marta, ki zmeraj zapre pokrov straniščne školjke.
1970
V Ribnici na Pohorju je umrl igralec Stane Sever. Med naporno prvo in edino monološko predstavo njegovega 'gledališča enega'.
1986
V novogoriškem gledališču je bila premierno uprizorjena predstava Rdeči nosovi (rež. D. Mlakar), ki je prejela Borštnikovo nagrada za uprizoritev v celoti.
2007
V ljubljanski Drami je bila premierno uprizorjena predstava Katica iz Heilbronna ali preizkus z ognjem (rež. F. M. Pesenti), ki je s polno bero nagrad in glavno za povrhu - Borštnikovo nagrada za uprizoritev v celoti - postala najboljša uprizoritev sezone.
Pozdrav
Električno shranjena dediščina
Pred pičlimi nekaj leti je bila še prava znanstvena fantastika, če je kdo govoril, da bi lahko dobil podatke o stvareh tega sveta z enim samim pritiskom na tipko. No, pravzaprav nekaj pritiski. Pa vendar, kako enostavno, v primerjavi z nekdanjim iskanjem po obaltnih enciklopedijah! Najsi moraš tudi nekaj časa srfati po internetu in se prebijati skozi abote človeškega, ki se jim ne moreš izogniti ne v življenju ne v računalniških spletih. Klepetalnice, neslana duhovičenja, lažniva prerokovanja, pornografijo bla, bla.
Vmes pa pomembna sporočila, koristni podatki in tako dalje. Internet je pač tak, kakršnega naredi človek. Nekateri se vsiljujejo v zavest človeštva drugi zasledujejo resnico. Žal so (kot v življenju) najuspešnejši vsiljivci, ki izkoriščajo splet za osebni EPP.
Ko mi je Samo povedal, da načrtuje internetni portal za slovensko gledališče, sem se takoj navdušil za njegovo zamisel. Iz radovednosti sem na slepo pobrskal po internetu. Naključno najdeni entertejnerji – Catherine Bell, Miguel Corcego, Barbara Flynn (kdo jih pozna?) – imajo po milijon in več zadetkov. Kaj pa naši? Milena Zupančič jih ima okoli petintrideset tisoč, Zlatko Šugman tisoč tristo, Iva Kranjc sedemintrideset tisoč. Pa je njihova umetniška moč neprimerno silnejša. Morali bomo torej nekaj storiti sami zase.
Vendar ne mislim na količinsko promocijo, marveč predvsem na pomembno vsebinsko predstavitev naših gledaliških ustvarjalcev. Posebej gledališču bo dobrodošlo. Saj je doslej bilo in je še vedno nekam odrinjeno. Šolski pouk se mu izogiba. Morda pa bo sigledal šolnike prepričal, da je treba nekaj vedeti tudi o preteklem gledališču, ne smo o literaturi, vojnah ... . Morda bodo rekli: »Naj se ve, da je Linhartova žena prva igrala Županovo Micko, da so Dorfarji nastopali v Škofjeloškem pasijonu!« Vse to bodo lahko izvedeli, če se bo le dotaknili tipkovnice računalnika. In še naprej. Do Nollyja, Danila, Rakuše, Nablocke. Do Milade, Bakoviča, Tadeja Toša ... Do, do do ...
Veliko truda bo treba. Žrtvovanja, nesebičnosti. Preden se bo samostrelčeva iskrica razgorela in potem skalila v veliki Kaj je kaj in Kdo je kdo v slovenskema gledališču. Verjamem, da se bo sanja uresničila. Verjamem, ker čutim, da so ji pripravljeni služiti tisti, ki vedo, kako je treba: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, podatek do podatka SiGledal.
8. januarja 2007