Ksenija Mišič: Razlika med redakcijama

 
Vrstica 33: Vrstica 33:
*2011 [[Tanja Lužar]], [[Ksenija Mišič]], [[Matevž Biber]], [[Valentina Turcu]] ''Ženska, ki sem ji bral'', [[SNG Maribor]]
*2011 [[Tanja Lužar]], [[Ksenija Mišič]], [[Matevž Biber]], [[Valentina Turcu]] ''Ženska, ki sem ji bral'', [[SNG Maribor]]
==Nagrade==
==Nagrade==
*2017 [[Borštnikovo nagrado|Borštnikova nagrada]] umetniškemu kolektivu uprizoritve ''Ljudožerci'' v produkciji Drame SNG Maribor
*2010 Nagrada za najboljšo žensko vlogo na Bienalu črnogorskega gledališča za vlogo '''Markize de Marteuil''' v uprizoritvi ''Eksplozija sjećanja 5'' v izvedbi Kraljevega gledališča Zetski dom iz Cetinja in festivala KotorArt
*2010 Nagrada za najboljšo žensko vlogo na Bienalu črnogorskega gledališča za vlogo '''Markize de Marteuil''' v uprizoritvi ''Eksplozija sjećanja 5'' v izvedbi Kraljevega gledališča Zetski dom iz Cetinja in festivala KotorArt
*2002 Godišnja nagrada Crnogorskog narodnog pozorišta za vlogo '''Jelene''' (M. Gorki ''Malomeščeni'') in vlogo '''Gospe Martin''' (E. Ionseco ''Ionescomanija'', obe CNP Podgorica)
*2002 Godišnja nagrada Crnogorskog narodnog pozorišta za vlogo '''Jelene''' (M. Gorki ''Malomeščeni'') in vlogo '''Gospe Martin''' (E. Ionseco ''Ionescomanija'', obe CNP Podgorica)

Trenutna redakcija s časom 16:40, 28. februar 2018

Foto: Damjan Švarc, SNG Maribor

Življenjepis

Ksenija Mišič se je rodila 24. avgusta 1963 v Mariboru. Iz svojega rojstnega kraja se je dramska igralka Ksenija Mišić odpravila v Beograd, kjer je končala srednjo baletno šolo in študirala umetnostno zgodovino.

Leta 1986 se je vrnila v Ljubljano in vpisala študij dramske igre na AGRFT v Ljubljani. Zaključila ga je leta 1990 z vlogo Marthe v diplomski predstavi Kdo se boji Virginije Woolf pod mentorskim vodstvom Borisa Cavazze in Dušana Jovanovića.

Prvič se je pojavila na gledališkem odru v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu v Magellijevi uprizoritvi Pirandellove igre Nocoj bomo improvizirali. Z Magellijem je sodelovala tudi v svojem bogato ustvarjalnem obdobju v mariborski Drami, saj je bila Marija v njegovi uprizoritvi Büchnerjevega Vojčka in Elvira in Charlotta v Molierovem Don Juanu. Za obe vlogi je prejela na dveh zaporednih Borštnikovih srečanjih nagrado za igro.

Po študiju je sodelovala s Plesnim gledališčem Ljubljana, Slovenskim mladinskim gledališčem in Gledališčem Glej. Že v tem obdobju se je njena igralska pot tesno povezovala z režiserjem Tomažem Pandurjem, ki jo je povabil k sodelovanju v Maribor. Od gledališke sezone 1990/91 do 1995/96 je bila stalna članica Drame SNG Maribor.

Poleg vlog, ki jih je odigrala v Magellijevih uprizoritvah je bila nosilka repertoarja gledališča in je v šestih režijah Tomaža Pandurja odigrala šest glavnih ženskih likov: bila je Margaretha v Goethejevem Faustu ( za vlogo je prejela kar tri nagrade - Zlati lovorjev venec na MESS, Borštnikovo nagrado za mlado igralko in Borštnikovo nagrado občinstva), Ofelija v Shakespearovem Hamletu, Beatrice v trilogiji La divina commedia, Carmen v uprizoritvi Carmen, popoldan na robu evropske zgodovine, Nastasija Filipovna Ruski misiji - tretjem kraljestvu F.M. Dostojevskega in Šamuramata v Babilonu Iva Svetine.

Po mariborskem obdobju je ustvarjala kot svobodna umetnica v Črnogorskem narodnem pozorištu v Podgorici, v SSG Trst in na filmu (bila je Sena v filmu Janje Glogovac F, Leonca v Košakovem filmu Zvenenje v glavi, igrala je v mladinskem filmu Špele Kuclar Življenje kot v filmu, Valentina v filmu L kot ljubezen …).

Leta 2003 se je vrnila v mariborsko Dramo, katere članica je še danes. Zrelejšo, manj zanesenjaško, a zato dosledno, raziskovalno, umirjeno, s prefinjenimi niansami dodelano igralko smo lahko spremljali v Jovanovićevi uprizoritvi Um Margaret Edson ali v Freyevi uprizoritvi Tramvaj Poželenje ali v Kicini poetični uprizoritvi Ibsnovega Peera Gynta.

Prav v tem zadnjem obdobju v mariborski Drami pa je občinstvo lahko odkrilo novo komponento igralkinega ustvarjanja, saj je kot prefinjen komik, cinik, absurdnež, ustvarila like v Intimni komediji, v Tauferjevih uprizoritvah Molierovega Plemenitega meščana ali Ionescovih Nosorogov ter v Malomeščanski svatbi in Pornoskopu v režiji Mateje Koležnik.

Vloge v gledališču

  • 1985 Milena Jesenska; Franz Kafka Kafka – Curriculum vitae, r. Tomaž Pandur, Tespisov voz Maribor
  • 1984 Gretica; Slavko Grum Nočni zastori, r. Tomaž Pandur, Tespisov voz Maribor
  • 1983 Luigi Pirandello Nocoj bomo improvizirali, Jugoslovansko dramsko pozorište, Beograd

Vloge na filmu in televiziji

  • 2007 L..., kot ljubezen, r. Janja Glogovac, Fabula Ljubljana
  • 2005 Veronika; Blisk, r. Jure Pervanje, TV Slovenija
  • 2002 Leonca; Zvenenje v glavi, r. Andrej Košak, Novi val, Ljubljana

Avtorski projekti

Nagrade

  • 2017 Borštnikova nagrada umetniškemu kolektivu uprizoritve Ljudožerci v produkciji Drame SNG Maribor
  • 2010 Nagrada za najboljšo žensko vlogo na Bienalu črnogorskega gledališča za vlogo Markize de Marteuil v uprizoritvi Eksplozija sjećanja 5 v izvedbi Kraljevega gledališča Zetski dom iz Cetinja in festivala KotorArt
  • 2002 Godišnja nagrada Crnogorskog narodnog pozorišta za vlogo Jelene (M. Gorki Malomeščeni) in vlogo Gospe Martin (E. Ionseco Ionescomanija, obe CNP Podgorica)
  • 2002 Stopova igralka leta
  • 1996 Glazerjeva listina za vlogo Marte (T. Williams Kdo se boji Virginije Woolf, Drama SNG Maribor)
  • 1992 Borštnikova nagrada za igro za vlogi Done Elvire in Charlotte (Moliere Don Juan,Drama SNG Maribor) in vlogo Carmen (Carmen, popoldan na robu evropske zgodovine, Drama SNG Maribor)
  • 1991 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Marije (G. Büchner Vojček, Drama SNG Maribor)
  • 1990 Študentska Prešernova nagrada
  • 1990 Borštnikova nagrada občinstva za vlogo Margarete (J.W. Goethe Faust, Drama SNG Maribor)
  • 1990 Borštnikova nagrada za mlado igralko za vlogo Margarete (J.W. Goethe Faust, Drama SNG Maribor) in Marthe (E. Albee Kdo se boji Virginije Woolf, AGRFT)
  • 1990 Zlati lovorjev venec na festivalu MES Sarajevo za vlogo Margarete (J.W. Goethe Faust, Drama SNG Maribor)
  • 1989 Študentska Severjeva nagrada

Literatura

  • Izročila zgodovine. Urednik Vili Ravnjak. Maribor: SNG Maribor, 1999.
  • Repertoarji Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja. Urednik Štefan Vevar. Letniki od 1985/86 do 2004/05, Ljubljana: Slovenski gledališki muzej.
  • Gledališki list Drame SNG Maribor. Urednica Livia Pandur. Leto 1992, Maribor: SNG Maribor

Zunanje povezave