mBrez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 11: | Vrstica 11: | ||
*[[:Kategorija:Zvrsti|Zvrsti]] | *[[:Kategorija:Zvrsti|Zvrsti]] | ||
*[[:Kategorija:Organiziranost|Organiziranost]] | *[[:Kategorija:Organiziranost|Organiziranost]] | ||
*[[:Kategorija:Festivali | *[[:Kategorija:Festivali, nagrade, natečaji|Festivali, nagrade, natečaji]] | ||
*[[:Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Institucije, publikacije, RTV, združenja]] | *[[:Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Institucije, publikacije, RTV, združenja]] | ||
*[[:Kategorija:Izobraževanje|Izobraževanje]] | *[[:Kategorija:Izobraževanje|Izobraževanje]] | ||
Trenutna redakcija s časom 09:03, 9. februar 2016
Kategorije
Na današnji dan
1916
V Zürichu v Švici so odprli nočni lokal Cabaret Voltaire kot prostor umetniške in politične svobode, kjer so se umetniki, begunci 1. svetovne vojne, združevali pod imenom dadaisti.
1950
V Mariboru se je rodil igralec Vladimir Jurc. V svoji bogati karieri je domoval že v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani, potem celo desetletje na svobodi, torej v različnih slovenskih gledališčih, nakar ga je poklicna pot pripeljala v Slovensko stalno gledališče v Trst. Tudi njegova življenjska sopotnica je igralka in to v istem gledališču, zato sta, kot je povedal v pogovoru za Primorski dnevnik, „izmojstrila super prakso: doma se o gledališču ne pogovarjava. Tistega, kar je v zvezi s teatrom, ne nosiva domov. Mislim, da je to bistveno za naju.“
1957
V Ljubljani je umrl utemeljitelj slovenskega lutkarstva Milan Klemenčič.
1981
V Jesenicah se je rodil igralec Nejc Ropret.
2010
V SNG Drami Maribor je bila premierno uprizorjena predstava Od blizu (rež. D. Mustafić). Igri o iskanju partnerja in »večne sreče« so k srečnim trenutkom v življenju predstave pripomogle tudi prejete festivalske nagrade (Borštnikovo srečanje v Mariboru, Zlati lev v Umagu, Festival malih odrov na Rijeki).
Pozdrav
Električno shranjena dediščina
Pred pičlimi nekaj leti je bila še prava znanstvena fantastika, če je kdo govoril, da bi lahko dobil podatke o stvareh tega sveta z enim samim pritiskom na tipko. No, pravzaprav nekaj pritiski. Pa vendar, kako enostavno, v primerjavi z nekdanjim iskanjem po obaltnih enciklopedijah! Najsi moraš tudi nekaj časa srfati po internetu in se prebijati skozi abote človeškega, ki se jim ne moreš izogniti ne v življenju ne v računalniških spletih. Klepetalnice, neslana duhovičenja, lažniva prerokovanja, pornografijo bla, bla.
Vmes pa pomembna sporočila, koristni podatki in tako dalje. Internet je pač tak, kakršnega naredi človek. Nekateri se vsiljujejo v zavest človeštva drugi zasledujejo resnico. Žal so (kot v življenju) najuspešnejši vsiljivci, ki izkoriščajo splet za osebni EPP.
Ko mi je Samo povedal, da načrtuje internetni portal za slovensko gledališče, sem se takoj navdušil za njegovo zamisel. Iz radovednosti sem na slepo pobrskal po internetu. Naključno najdeni entertejnerji – Catherine Bell, Miguel Corcego, Barbara Flynn (kdo jih pozna?) – imajo po milijon in več zadetkov. Kaj pa naši? Milena Zupančič jih ima okoli petintrideset tisoč, Zlatko Šugman tisoč tristo, Iva Kranjc sedemintrideset tisoč. Pa je njihova umetniška moč neprimerno silnejša. Morali bomo torej nekaj storiti sami zase.
Vendar ne mislim na količinsko promocijo, marveč predvsem na pomembno vsebinsko predstavitev naših gledaliških ustvarjalcev. Posebej gledališču bo dobrodošlo. Saj je doslej bilo in je še vedno nekam odrinjeno. Šolski pouk se mu izogiba. Morda pa bo sigledal šolnike prepričal, da je treba nekaj vedeti tudi o preteklem gledališču, ne smo o literaturi, vojnah ... . Morda bodo rekli: »Naj se ve, da je Linhartova žena prva igrala Županovo Micko, da so Dorfarji nastopali v Škofjeloškem pasijonu!« Vse to bodo lahko izvedeli, če se bo le dotaknili tipkovnice računalnika. In še naprej. Do Nollyja, Danila, Rakuše, Nablocke. Do Milade, Bakoviča, Tadeja Toša ... Do, do do ...
Veliko truda bo treba. Žrtvovanja, nesebičnosti. Preden se bo samostrelčeva iskrica razgorela in potem skalila v veliki Kaj je kaj in Kdo je kdo v slovenskema gledališču. Verjamem, da se bo sanja uresničila. Verjamem, ker čutim, da so ji pripravljeni služiti tisti, ki vedo, kako je treba: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, podatek do podatka SiGledal.
8. januarja 2007