Yulia Roschina: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Category:Ustvarjalci|Roschina,Yulia]] [[Category:Režiserji|Roschina,Yulia]]  
[[Category:Ustvarjalci|Roschina,Yulia]] [[Category:Režiserji|Roschina,Yulia]]  
 
<div style="float: right">[[Slika:Yulia-Roschina_b.jpg|Foto: SNG Maribor]]</div>
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Yulia Roschina se je rodila leta 1982 v Moskvi in se leta 1990 preselila v Slovenijo. Leta 2005 se je vpisala na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]], smer gledališka in radijska režija, in študij zaključila leta 2009. Od takrat je režirala nekaj otroških predstav, kot so ''Deklica za ogledalom'' Dima Zupana, lutkovno predstavo ''Ribica(in)Meena'', v sezoni 2012/2013 pa je pod okriljem [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]] režirala ''Bezgovo pravljico'', ki jo je po pravljici Hansa Christiana Andersena priredila [[Eva Kraševec]].  
Yulia Roschina se je rodila leta 1982 v Moskvi in se leta 1990 preselila v Slovenijo. Leta 2005 se je vpisala na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]], smer gledališka in radijska režija, in študij zaključila leta 2009. Od takrat je režirala nekaj otroških predstav, kot so ''Deklica za ogledalom'' Dima Zupana, lutkovno predstavo ''Ribica(in)Meena'', v sezoni 2012/2013 pa je pod okriljem [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]] režirala ''Bezgovo pravljico'', ki jo je po pravljici Hansa Christiana Andersena priredila [[Eva Kraševec]].  


Po študiju se je posvečala tudi avtorskim projektom in režiji oper. Tako je v sodelovanju s [[Slovensko komorno glasbeno gledališče|Slovenskim komornim gledališčem]] v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] uprizorila dve operni enodejanki ''Težave na Tahitiju'' Leonarda Bernsteina in ''Telefon'' Giana Carla Menottija, komorno opero ''Ogoljufani sodnik'' Christopha Willibalda Glucka, komično opero ''La Cecchina ali Nikogaršnja hči'' Niccola Piccinnija ter opero za otroke ''Rdeča kapica'' Cesarja Cuija. V [[SNG Maribor]] pa je režirala opero za otroke ''Granatno jabolko'' Tomaža Sveteta. Podpisala se je pod avtorski projekt ''Fedra Before And After'' v Gledališču Tartini, ''Vse Fedrine ljubezni'' v [[Gledališče Glej|Gledališču Glej]] in ''Sva.En.Sam'' v [[Plesni Teater Ljubljana|Plesnem teatru Ljubljana]].  
Po študiju se je posvečala tudi avtorskim projektom in režiji oper. Tako je v sodelovanju s [[Slovensko komorno glasbeno gledališče|Slovenskim komornim gledališčem]] v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] uprizorila dve operni enodejanki ''Težave na Tahitiju'' Leonarda Bernsteina in ''Telefon'' Giana Carla Menottija, komorno opero ''Ogoljufani sodnik'' Christopha Willibalda Glucka, komično opero ''La Cecchina ali Nikogaršnja hči'' Niccola Piccinnija ter opero za otroke ''Rdeča kapica'' Cesarja Cuija. V [[SNG Maribor]] pa je režirala opero za otroke ''Granatno jabolko'' Tomaža Sveteta. Podpisala se je pod avtorski projekt ''Fedra Before And After'' v Gledališču Tartini, ''Vse Fedrine ljubezni'' v [[Gledališče Glej|Gledališču Glej]] in ''Sva.En.Sam'' v [[Plesni Teater Ljubljana|Plesnem teatru Ljubljana]].  


Kot asistentka režije je sodelovala pri projektih, kot so gledališka predstava ''Žabe'', v režiji [[Jernej Lorenci|Jerneja Lorencija]], lutkovna predstava ''Romeo in Julija'' v režiji [[Jaka Ivanc|Jaka Ivanca]] in pri filmu ''Razredni sovražnik'' režiserja Roka Bička. Nastopila je tudi v diplomski predstavi ''Bolezen mladosti'' režiserja Matjaža Fariča ter v predstavi ''Ribica (in) Meena''. Prav tako je vodila gledališke delavnice za dijake v idrijski Gimnaziji Jurija Vege ter gledališke delavnice za odrasle v [[Gledališče Koper|Gledališču Koper.]]
Kot asistentka režije je sodelovala pri projektih, kot so gledališka predstava ''Žabe'', v režiji [[Jernej Lorenci|Jerneja Lorencija]], lutkovna predstava ''Romeo in Julija'' v režiji [[Jaka Ivanc|Jaka Ivanca]] in pri filmu ''Razredni sovražnik'' režiserja Roka Bička. Nastopila je tudi v diplomski predstavi ''Bolezen mladosti'' režiserja Matjaža Fariča ter v predstavi ''Ribica (in) Meena''. Prav tako je vodila gledališke delavnice za dijake v idrijski Gimnaziji Jurija Vege ter gledališke delavnice za odrasle v [[Gledališče Koper|Gledališču Koper.]]

Redakcija: 12:38, 7. junij 2018

Foto: SNG Maribor

Življenjepis

Yulia Roschina se je rodila leta 1982 v Moskvi in se leta 1990 preselila v Slovenijo. Leta 2005 se je vpisala na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, smer gledališka in radijska režija, in študij zaključila leta 2009. Od takrat je režirala nekaj otroških predstav, kot so Deklica za ogledalom Dima Zupana, lutkovno predstavo Ribica(in)Meena, v sezoni 2012/2013 pa je pod okriljem Lutkovnega gledališča Ljubljana režirala Bezgovo pravljico, ki jo je po pravljici Hansa Christiana Andersena priredila Eva Kraševec.

Po študiju se je posvečala tudi avtorskim projektom in režiji oper. Tako je v sodelovanju s Slovenskim komornim gledališčem v Cankarjevem domu uprizorila dve operni enodejanki Težave na Tahitiju Leonarda Bernsteina in Telefon Giana Carla Menottija, komorno opero Ogoljufani sodnik Christopha Willibalda Glucka, komično opero La Cecchina ali Nikogaršnja hči Niccola Piccinnija ter opero za otroke Rdeča kapica Cesarja Cuija. V SNG Maribor pa je režirala opero za otroke Granatno jabolko Tomaža Sveteta. Podpisala se je pod avtorski projekt Fedra Before And After v Gledališču Tartini, Vse Fedrine ljubezni v Gledališču Glej in Sva.En.Sam v Plesnem teatru Ljubljana.

Kot asistentka režije je sodelovala pri projektih, kot so gledališka predstava Žabe, v režiji Jerneja Lorencija, lutkovna predstava Romeo in Julija v režiji Jaka Ivanca in pri filmu Razredni sovražnik režiserja Roka Bička. Nastopila je tudi v diplomski predstavi Bolezen mladosti režiserja Matjaža Fariča ter v predstavi Ribica (in) Meena. Prav tako je vodila gledališke delavnice za dijake v idrijski Gimnaziji Jurija Vege ter gledališke delavnice za odrasle v Gledališču Koper.

Režije

Nagrade

Viri in literatura

  • Spletna stran LGL

Zunanje povezave