Dušan Jovanović: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:Dusan jovanovic vir slogi.jpg|sličica|Foto: Arhiv SLOGI]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Jovanović, Dušan]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Jovanović, Dušan]]
[[Kategorija:Režiserji|Jovanović, Dušan]]
[[Kategorija:Režiserji|Jovanović, Dušan]]

Redakcija: 18:51, 1. januar 2021

Foto: Arhiv SLOGI

Življenjepis

Dušan Jovanovič (* 1. oktober 1939, Beograd, † 31. december 2020) je bil režiser, dramatik, esejist, lucidni kolumnist ter med drugim tudi predsednik Prešernovega sklada (2005-2008). Po drugi svetovni vojni (leta 1951) se je z očetom preselil v Ljubljano. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral angleščino in francoščino in v začetku šestdesetih let diplomiral. Nato je študiral režijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Konec šestdesetih let je bil eden od ustanoviteljev (in direktor) Gledališča Pupilije Ferkeverk, prav tako v začetku sedemdesetih soustanovitelj in direktor Eksperimentalnega gledališča Glej, konec sedemdesetih pa do srede osemdesetih pa je zasedal položaj umetniškega vodje Slovenskega mladinskega gledališča. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je postal docent leta 1989, kjer je predaval režijo. Konec devetdesetih let se je uveljavil tudi kot pisec kolumn, hkrati pa se je posvečal najrazličnejšim gledališkim projektom.

Je avtor številnih avantgardnih, grotesknih, angažiranih dram, v katerih raziskuje eksistencialno in družbenozgodovinsko problematiko modernega porevolucionarnega obdobja. Bil je tudi eden izmed prvih, ki so v slovenski dramatiki uporabili ideje čistega, skrajnega modernizma - v svojih prvih delih se je tematike loteval v slogu absurda, nato bolj realistično, angažirano, približal se je tudi postmodernizmu.

Med njegovimi dramami so Predstave ne bo (1963), Znamke, nakar še Emilija (1969), Norci (1970), Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali tuje hočemo, svojega ne damo (1972), Vojaška skrivnost (Jovanović), ki so jo prvič uprizorili leta 1983, Karamazovi (1980), Viktor ali dan mladosti (1989), Don Juan na psu (1991) in Balkanska trilogija (1997). Zadnjo, Boris, Milena, Radko, je napisal leta 2013.

V 50 letih, kolikor je oblikoval slovensko in tudi širšo gledališko sceno, je bil tudi režiser številnih klasičnih, modernih in eksperimentalnih del, pogosto svojih lastnih iger. Na oder je postavil tudi številna dela znanih slovenskih in tujih dramatikov, kot so Cankar, Levstik, Svetina, Ionesco, Moliere in Shakespeare. Kot režiser je sodeloval z vsemi večjimi slovenskimi gledališči.

Napisal je tudi groteskni roman Don Juan na psu (1969) ter esejistične knjige Paberki (1996), Moški, ženska (2000), Sobotna knjiga (2005) ter Svet je drama (2007). Leta 2011 je izšel njegov pesniški prvenec Nisem in leta 2018 knjiga Na stara leta sem vzljubil svojo mamo, svojevrsten žanrski hibrid eseja, avtobiografije in memoarjev. Napisal je tudi več televizijskih dram in filmskih scenarijev.

Za svoje dramsko in režijsko delo je bil večkrat nagrajen, med drugim s sedmimi Borštnikovimi nagradami za najboljšo režijo in štirimi Borštnikovimi nagradami za najboljšo uprizoritev v celoti. Je trikratni prejemnik Grumove nagrade in posebne nagrade žirije na Bitefu (1972), pa tudi dobitnik velike Prešernove nagrade (1990) in Rožančeve nagrade (2008). Leta 2009 je prejel zlati red za zasluge za ustvarjalni opus in bogatitev slovenske kulture, zlasti gledališča.

Umrl je 31. decembra leta 2020 v 82. letu starosti.

Režije

2011-

2001-2010

1991-2000

1981-1990

1971-1980

1961-1970

Dramska besedila

Celotna besedila

Dramatizacije

Dramska besedila v tujih jezikih

Scenografije

Nagrade

  • 2009 Zlati red za zasluge za ustvarjalni opus in bogatitev slovenske kulture, zlasti gledališča, ter njeno prepoznavnost v svetu
  • 2008 Rožančeva nagrada za zbirko esejev Svet je drama
  • 2004 Borštnikova nagrada za najboljšo uprizoritev v celoti (M. Proust/H. Pinter/D. Trevis Iskanje izgubljenega časa, SNG Drama Ljubljana)
  • 2000 Borštnikova nagrada za režijo (S. Beckett Čakajoč Godota, SNG Drama Ljubljana)
  • 1994 Grumova nagrada za najboljše novo izvirno besedilo Antigona, na Tednu slovenske drame Kranj
  • 1991 Borštnikova nagrada za režijo (D. Jovanović Don Juan na psu, SNG Drama Ljubljana)
  • 1990 Grumova nagrada za najboljše novo izvirno besedilo Zid - jezero, na Tednu slovenske drame Kranj
  • 1989 Borštnikova nagrada za najboljšo uprizoritev v celoti (D. Jovanović Zid, jezero, SNG Drama Ljubljana)obrazložitev89
  • 1987 Borštnikova nagrada za režijo (I. Cankar Za narodov blagor, SSG Trst)
  • 1980 Borštnikova nagrada za režijo (F. Schiller Spletka in ljubezen, MGL)
  • 1980 Grumova nagrada  za najboljše novo izvirno besedilo Karamazovi, na 10.Tednu slovenske drame Kranj
  • 1979 Borštnikova nagrada za režijo (I. Cankar Kralj na Betajnovi, MGL)
  • 1978 Borštnikova nagrada za najboljšo uprizoritev v celoti (R. Šeligo Čarovnica iz Zgornje Davče, SLG Celje)obrazložitev
  • 1975 Borštnikova nagrada za najboljšo uprizoritev v celoti (D. Jovanović Žrtve mode bum-bum, SMG)
  • 1975 Borštnikova nagrada za režijo (D. Jovanović Žrtve mode bum-bum, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana)
  • 1973 Borštnikova diploma za režijo (W. Gombrowicz Ivona, princesa Burgundije, SLG Celje)

Bibliografija

Tomaž Toporišič: Tekst kot matrica teatralnosti: Jovanovićevo gledališče onstran krize dramske oblike. V: Razodetja / Dušan Jovanović. - Ljubljana : Študentska založba, 2009. - (Knjižna zbirka Beletrina). - ISBN 978-961-242-250-9. - Str. 103-142. COBISS.SI-ID 183539

Prišli so Pupilčki: 40 let Gledališča Pupilije Ferkeverk / [uredila Aldo Milohnić in Ivo Svetina ; prevodi Jana C. Lavtižar, Jana Pavlič]. Ljubljana: Maska: Slovenski gledališki muzej, 2009

Posebni članki

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Dušan_Jovanović&oldid=52553«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori