Olga Kacjan

Foto: Žiga Koritnik

Življenjepis

Olga Kacjan se je rodila 30. marca 1952 v Zemunu v Srbiji. Vpisala se je na AGRFT v Ljubljani in leta 1976 absolvirala, v začetku osemdesetih let pa diplomirala. Po približno desetletju ustvarjanja »na svobodi« se je za krajši čas zaposlila v SNG Maribor, kjer je med drugim ustvarila naslovno vlogo v Wedekindovi Lulu (režija Eduard Miler, 1990) in bila zanjo nagrajena tako na Borštnikovem srečanju kot na festivalu MES Sarajevo. Nato se je leta 1991 zaposlila v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je igrala do upokojitve.


Že kot študentka je igrala v profesionalnih filmskih in gledaliških produkcijah (prvič leta 1976 v Wedekindovem Pomladnem prebujenju v SSG Trst, nato npr. v predstavi Cement v SNG Drami Ljubljana, 1976), pa tudi kasneje je gostovala v številnih slovenskih in tujih gledaliških hišah, npr. v Mali drami SNG Ljubljana , SLG Celje, EG Glej, LGL itd. V okviru KPGT, jugoslovanske zunajinstitucionalne skupine s sedežem v Zagrebu, je igrala v predstavah Karamazovi, Vojaška skrivnost in Osvoboditev Skopja, v beograjskem Ateljeju 212 v uprizoritvi Cementa, ponovno v Ristićevi režiji, delala je v različnih gledaliških hišah, predvsem pa je delovala znotraj produkcije iskateljskega tipa. Igrala je denimo v več predstavah Eksperimentalnega gledališča Glej, v kultnem Krstu pod Triglavom Gledališča sester Scipion Nasice in v prvi predstavi Koreodrame, Agatha Schwarzkobler. Za igro v slednji je s soigralkami prejela posebno nagrado strokovne žirije Borštnikovega srečanja 1986. V letih 1988 in 1989 je v Slovenskem mladinskem gledališču sooblikovala predstavo Kozmokinetičnega gledališča Rdeči pilot Dramski observatorij Zenit in Pandurjevo mednarodno odmevno uprizoritev Svetinove Šeherezade ter prejela Severjevo nagrado.


Leta 1993 je v Milerjevi postavitvi Achternbuscheve Susn oblikovala Tretjo Susn in zanjo kot ena v »kvartetu igralk«, ki je »sledeč dramaturški in režijski zamisli odigral komorno partituro v štirih registrih, razpoznavno individualiziranih« prejela Borštnikovo nagrado. Z Milerjem je sodelovala pri še eni opazni uprizoritvi, Klovnih K. F. Waechterja in M. Dekleve (1995), in bila za vlogo Pepeta nagrajena z zlato paličico in z nazivom žlahtna komedijantka. Z režiserjem Tomijem Janežičem je ustvarila Jokasto v uprizoritvi Sofoklovega Kralja Ojdipusa (1998), po besedah kritika Blaža Lukana Ojdipovo »troedino« mater, »s stalno slutnjo, ki jo samo ljubezen odriva v pozabo«, in zanjo prejela nagrado reškega Mednarodnega festivala malih odrov. Na ptujskem festivalu SKUP leta 2008 je za dovršeno igralsko kreacijo v predstavi Kleist režiserja Silvana Omerzuja s soigralcem Ivanom Rupnikom v vlogi Kleistovega »čvrstega, moškega pola« prejela nagrado sátir, in sicer »kot njegov plahi nasprotni pol, ki le včasih z vso omejeno voljo, ki jo zmore, sledi zapovedim svojega srca, svoje prave, pristne človeške biti«.


Nastopala je tudi na televiziji (TV drama Terasa v Beogradu, nadaljevanka V taborišču v Zagrebu), zlasti konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja pa je oblikovala tudi vrsto opaznih filmskih vlog (Povest o dobrih ljudeh, 1974; Dekliški most, 1976; Železni križ, 1980; Splav meduze, 1980, Sava Šumanović, 1980; Svetozar Marković, 1980; Dediščina, 1980; Carmen, 1993). Igrala je tudi v nekaj TV igrah (Ulica treh rodov, Hiša Marije Pomočnice), videli smo jo lahko v Mini Teatru, in sicer v predstavah Drevo spoznanja - Cvetovi pozabe - Plodovi obsesije po besedilu Arthurja Rimbauda, Marš - Visoka pesem po besedilu B.-M. Koltèsa ter Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana-Poker - Veliko gradbišče Tomaža Šalamuna, vse tri v režiji Ivice Buljana, ter v predstavi Janko in Metka Andreja Rozmana Roze v režiji Roberta Waltla.


Župančičevi nagradi za življenjsko delo leta 2012 je leto pozneje sledil Borštnikov prstan; podeljen je bil, kot je zapisano v obrazložitvi, »posebni igralki«, ki »nikdar ni v prvih bojnih vrstah«, ki »zasije in se umakne«, in ravno »zaradi te posebne, neponovljive igralske in človeške pojavnosti in drže«.

Vloge v gledališču

2011-

2000-2010

1990-1999

1980-1989

  • 1987 Baletni observatorij Fiat, r. Dragan Živadinov, Kozmokinetično gledališče Rdeči pilot
  • 1986 Krst pod Triglavom, r. Dragan Živadinov, Gledališče Sester Scipion Nasice
  • 1985 Ženski zbor; Vitomil Zupan – Nada Kokotović in Ljubiša Ristić Levitan, r. Nada Kokotović in Ljubiša Ristić, Slovensko mladinsko gledališče
  • 1981 Heiner Müller Cement, Atelje 212, Beograd

1970-1979

Vloge na filmu in televiziji

  • 2004 Desperado tonic, r. Hanna A. W. Slak, Zoran Živulović, Varja Močnik, Boris Petkovič, E-Motion film
  • 1999 Ukinjena proga (kratki film), r. Hanna A. W. Slak, UL AGRFT, Ljubljana
  • 1998 Otroci na cesti (kratki film), r. Varja Močnik, UL AGRFT, Ljubljana
  • 1995 Strah pred pristajanjem (kratki), r. Polona Sepe, Sfinga, Ljubljana, TV Slovenija in VPK, Ljubljana
  • 1995 Rozi; Carmen, r. Metod Pevec, E-Motion film, Vertigo, Ljubljana
  • 1988 Cenka; Nekje živi Cenka, r. Andrej Stojan, RTV Ljubljana
  • 1988 Trinajstica, r. Anton Tomašič, RTV Ljubljana
  • 1987 Paralele, r. Marjan Ciglič, RTV Ljubljana Ljubljana, ORF – Dunaj
  • 1984 Neda; Dediščina, r. Matjaž Klopčič, Viba film, Ljubljana
  • 1983 Igmanski marš, r. Zdravko Šotra, Centar film, Beograd
  • 1980 Kristina; Splav meduze, r. Karpo Godina, Viba film, Ljubljana, RTV Beograd
  • 1980 Svetozar Marković, r. Eduard Galič, CFS Košutnjak - OOUR Avala film – Beograd, RTV Beograd in RTV Novi Sad
  • 1976 Devojački most, r. Miomir Stamenković, FRZ - Centar filmskih radnih zajednica SR Srbije, Beograd
  • 1975 Katica; Povest o dobrih ljudeh, r. France Štiglic, Viba film, Ljubljana
  • 1973 Čarovnik (kratki), r. Franček Rudolf, Viba film, Ljubljana

Dramaturgije

  • 2005 Tena Štivičić Fragile!, r. Matjaž Pograjc, Slovensko mladinsko gledališče
  • 2002 Peter Weiss Preganjanje in umor Jean-Paula Marata, r. Matjaž Pograjc, Slovensko mladinsko gledališče

Nagrade

  • 2022 bert za filmsko igro
  • 2013 Borštnikov prstan, Pdf.gif Obrazložitev Info.png
  • 2012 Župančičeva nagrada za življenjsko delo
  • 2008 Satir za igro na festivalu SKUP 2008 na Ptuju - igralski par, Olga Kacjan in Ivan Rupnik, za vlogi v uprizoritvi Diptih o ljubezni - Kleist (SMG Ljubljana in umetniško društvo Konj), obrazložitev
  • 1998 nagrada Festivala malih odrov, Reka, za vlogo Jokaste v Kralju Ojdipu
  • 1995 Nagrada festivala Zlata paličica za vlogo Pepeta v predstavi Klovni
  • 1995 žlahtna komedijantka na Dnevih komedije v Celju za vlogo Pepeta v predstavi Klovni
  • 1993 Borštnikova nagrada za posebne dosežke kvartetu štirih Susn, Nataši Barbari Gračner, Olgi Grad, Olgi Kacjan in Marinki Štern (Susn, SMG) obrazložitev
  • 1990 Borštnikova nagrada za igro za vlogo Lulu (Wedekind Lulu, Drama SNG Maribor)
  • 1990 zlati lovorjev venec na festivalu MES Sarajevo za vlogo Lulu v predstavi Lulu
  • 1989 Severjeva nagrada za več vlog
  • 1986 Borštnikova nagrada za igro v predstavi Agatha Schwarzkobler
  • 1980 nagrada na niškem festivalu Filmski susreti za vlogo v filmu Svetozar Marković
  • 1980 nagrada na niškem festivalu Filmski susreti za vlogo v filmu Splav meduze
  • 1981 Stopova igralka leta za vlogo Kristine v Splavu meduze
  • 1980 nagrada na festivalu slovenskega filma v Celju za vlogo v filmu Splav meduze
  • 1976 nagrada za vlogo v filmu Dekliški most na festivalu v Sopotu
  • 1976 zlata ptica
  • 1975 nagrada za najboljšo debitantko na festivalu slovenskega filma v Celju za vlogo Katice v filmu Povest o dobrih ljudeh
  • 1975 srebrna arena v Pulju za vlogo v filmu Povest o dobrih ljudeh

Viri in literatura

  • SMG
  • 48. Festival Borštnikovo srečanje 2013
  • SLOGI

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Olga_Kacjan&oldid=56453«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori