Damijan Cavazza
Življenjepis
(*19.3.1973, Kranj †20.3.2009, Cerknica) Po končanem študiju slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, pri prof. Gustavu Gnamušu in Janezu Berniku, je deloval kot gledališki scenograf in kostumograf, slikar in grafični oblikovalec. S filmskima režiserjema Zoranom Živulovićem in Mitjo Novljanom je kot scenograf sodeloval pri filmih Marmelada, Carpe diem in Vladimir, kjer je bil tudi snemalec druge kamere. Kot soavtor, snemalec, montažer in avtor glasbe je sodeloval pri dokumentarnem filmu o Južni Ameriki z naslovom Buena onda (avtorji: Damijan Cavazza, Jurij Kobe, Miha Dovžan, Primož Ponikvar). Posnel je kratki animirani film za Studio City, bil scenograf za reklamne televizijske oglase in avtor 3Danimacij Art Rebel 9. Na 7. festivalu slovenskega filma 2004 je prejel nagrado vesna za scenografijo filma Desperado Tonic.
Dragi Dajo,
dragi moj najlepši fant, nikogar na svetu ne poznam in nisem poznala, ki bi si bolj kot ti želel , da bi bili ljudje okoli njega srečni.
Vsa zadnja leta, ko si z nami ustvarjal naše mlado gledališče, ni bilo poleg tebe nikogar, ki bi nas tako vztrajno razvajal s kavicami, bircami, refoškom in smehom, kosilci, večerjami, saj je bila scena zate mala šala, mimogrede si naredil skice, ideje so bile vedno točno odmerjene, prostor za režiserjevo in igralčevo ustvarjanje pa vedno varno pristanišče. Seveda so tvoji mnogi talenti rešili tudi marsikatero režiserjevo slabo idejo ali pa mu večkrat pomagali do ideje sploh, ampak, kaj bi o tem, človek mora tudi kaj pojest, popit in se veselit, vse ostalo bomo že. In mi smo se s tabo res veselili. Neskončna lahkost ustvarjanja.
Dajo dragi, moj najlepši fant, ker sem te v tem življenju tolikokrat objela, vem, da bi, če bi se rodil Indijancem dobil drugo ime. Tisti, ki joče v srcu. Ko je bil ta jok tako silovit, da je trgal prsi, smo ga slišali tudi ostali. Stali smo ti ob strani, kot smo zmogli in znali in vedno, vedno smo te imeli strašno radi. Neskončna teža življenja.
Drugi bodo našteli vsa tvoja dela v gledališču in filmu, ki jih ni malo, vse tvoje nagrade, vse tvoje slike, končane in ne, jaz pa bi rada preštela vse poljube tvojih deklet, ki so te imela zelo rada in nekoč , ko bodo starejše gospe, bodo v kotičku srca, še vedno skrivale najlepšega »jadralca in teatralca« (prosto po tvoji Jani) svoje mladosti. Dajo dragi, bil si najbolj ljubljen fant, nikoli ne pozabi.
V italijanskih alpah oz. dolini je prometni znak na katerem piše Cavazzo 17 km, ne vem, ali ste od tam vi krasni fantje prišli, prišli pa ste skupaj, neločljivi in povezani bolj, kot si mi, naseljeni v dolino pod slovenske alpe, lahko samo mislimo. Dragi Dajo, moj najlepši fant, vem, da so vaša srca prepletena v večni ples, ki ne neha in ne neha. Nekoč je Lucio Dalla napisal pesem, če bi vas poznal, bi vedel ,da je za vas.
In zate Dajo, jo pojem zdaj, prevedla sem jo skromno, kolikor znam, in Patrik mi je napisal akorde, da lahko zaigrava skupaj: F MAJ 7, D-7, G-7,Eb, Bb, C, F.
Balla, balla ballerino, pleši, pleši vso noč, do jutra,
Ne odnehaj, čeprav te je strah,
in če boš plesal na valovih morja, se ti pridružim. Objemi nebo, saj letiš višje od letal,
ne odnehaj, saj ostaja le še nekaj let, mogoče so to dnevi.
In ni dneva, ki se vrne.
Pleši, ne boj se noči, ki je mrzla in temna,
Pleši v luči tisočerih cigaret in lune, ki ti osvetljujejo dan,
pleši s skrivnostmi sveta, ki izgoreva.
Verjemi, ni nobenega jutri.
Pleši za vse nasilneže, da bodo ob plesu spoznali,
da so mrtvi, čeprav živi.
Leti, leti in pleši, tvoj ples naj ozdravi uboge duše brez ljubezni,
ki ne ločijo med soncem in luno.
Pridi angel...
Pod kovinskim nebom človeku vseeno uspeva ljubiti brezpogojno,
Glej, kakšna nežnost...
Dragi Dajo, moj najlepši fant, bodi srečen in ljubljen pri mami in Kristijanu.
Tvoja Katja
(vrstice Katje Pegan, marec 2009)
Scenografije
Kostumografije
Drugo
- 2007 T. Williams Tramvaj Poželenje, r. Boris Cavazza, Gledališče Koper – scenograf, oblikovalec luči
- 2006 Urška Hlebec Hišica za punčke, r. Urška Hlebec, Lutkovno gledališče Ljubljana – avtor videa, svetovalec svetlobne podobe
- 2006 Desa Muck Blazno resno slavni, r. Katja Pegan, Prešernovo gledališče Kranj - avtor videa
- 2006 J. Orton Plen, r. Boris Cavzza, Gledališče Koper – oblikovalec luči
- 2006 D. Jančar Klementov padec, r. Jaka Ivanc, Gledališče Koper – kostumograf, sooblikovalec luči
- 2006 H. Pinter Jašek, r. Vito Taufer, Slovensko mladinsko gledališče – oblikovalec plakata in gledališkega lista
- 2005 N. Kokelj Španska princeska, r. Katja Pegan, Gledališče Koper – oblikovalec gledališkega plakata
- 2004 P. Handke Kaspar, r. Jaka Ivanc, Slovensko mladinsko gledališče – soavtor scenografije, oblikovalec luči
- 2004 Labirint brez fint, r. Barbara Bulatović, Lutkovno gledališče Ljubljana – soavtor prostorske postavitve
- 2003 Marcus Pfister Mavrična ribica, na pomoč!, r. Katja Pegan, Gledališče Koper – oblikovalec luči, oblikovalec gledališkega plakata
- 2003 Eugene Ionesco Inštrukcija, r. Boris Cavazza, Gledališče Koper – avtor glasbe, sooblikovalec luči, oblikovalec gledališkega plakata
- 2002 M. McDonagh Samotni zahod, r. Boris Cavazza, Gledališče Koper – oblikovalec luči, avtor projekcij
- 2002 M. Tomšič Katka in Bunkec, r. Jaka Ivanc, Gledališče Koper – avtor videovložka, soavtor lutk, sooblikovalec luči, oblikovalec gledališkega plakata
- 2000 Vito Taufer Drrream, r. Vito Taufer, Slovensko mladinsko gledališče – scenograf, kostumograf, avtor projekcij, oblikovalec plakata in gledališkega lista
Nagrade
- 2005 nagrada za likovno podobo predstave Mavrična ribica, na pomoč! na 11. mednarodnem festivalu Zlata paličica 2005 (skupaj z Gregorjem Lorencijem)
- 2004 nagrada Vesna na 7. festivalu slovenskega filma za scenografijo v omnibusu Desperado Tonic