Sandi, Pavlin/nagrade 2008
Igralski opus Sandija Pavlina je izrazito obsežen. Velik delež svojega življenja je posvetil Slovenskemu mladinskemu gledališču v Ljubljani. Ostal mu je zvest že od šestdesetih let, ko je ustvaril vrsto žlahtnih vlog, ki so se zapisale v zgodovino gledališča in otroške duše. Omenimo vsaj Gustava v Anouilhovem Plesu tatov, Aramisa v Treh mušketirjih, Truffaldina v Goldonijevi igri Sluga dveh gospodov, Zver v Grayevi Lepoti in zveri, Policajčka Milka v nepozabnem Vilinčku z lune, Gospoda Martina v Ionescovi Plešasti pevki, Tončka v Milčinski-Kozakovih Ptičkih brez gnezda, Kapitana Kljuko v Petru Panu. V naslednjih dveh desetletjih je z vlogami v predstavah, kot so: Jovanovićeve Žrtve mode bum bum, Ajshilovi Peržani, legendarna Missa in a minor, Romeo in Julija, Alica v čudežni deželi, Atlantida, Balkon, Dramski observatorij Zenit, Resničnost, Noč gostov pomagal izgrajevati novo podobo matične hiše kot gledališkega centra, namenjenega raziskavam najnovejših teženj znotraj polja sodobnih odrskih umetnosti. Na svoji bogati poklicni poti je sodeloval z režiserji, kot so: Mile Korun, Dušan Jovanović, Mira Erceg, Ljubiša Ristić, Janez Pipan, Eduard Miler, Dragan Živadinov, Emil Hrvatin, Vito Taufer, Matjaž Berger, Tomi Janežič, Matjaž Pograjc, Jernej Lorenci, Diego de Brea, Jan Fabre. Tudi zadnje kreacije Sandija Pavlina jasno izkazujejo virtuozno obvladovanje širokega razpona igralskih tehnik ter vrhunsko izpovedno moč. Z njegovo izvrstno in pretresljivo interpretacijo Čebutikina v Treh sestrah se je v najčistejši obliki in z najintimnejšo izpovedno močjo spoprijel s psihološko igro. Njegov Umbertino v Imenu rože je izdelan z vso prefinjenostjo občutka za igro. Markantno in z magično prisotnostjo je nato upodobil von Essenbeka v Somraku bogov, se pred njemu ljubo mlado občinstvo zopet vrnil z žlahtnim Pekom Mišmašem in za krono svojega umetniškega delovanja sodeloval z Janom Fabrom v veliki mednarodni koprodukciji Rekviem za metamorfozo. V vlogi Doktorja filozofije se je zopet izkazal z nenadkriljivo igralsko telesno in čustveno vzdržljivostjo in je preprosto ganljiv. Sandi Pavlin je človek neusahljive in bogate domišljije, pa vendar z izbranim občutkom za mero tako v komičnih kot tudi v tragičnih, z življenjsko patino prepredenih nraveh. Je igralec z izjemno disciplino in s karizmo izkušenega, analitičnega igralca, ki navdušuje otroško, odraslo, strokovno ali laično občinstvo. Njegova skromnost, nepopustljivost, odločnost, človeška toplina in druge vrline mu omogočajo uresničevanje umetniških stvaritev najširšega obsega. Te pa postavljajo njegovo več kot štiridesetletno ustvarjalno delo v luč, ki si jo že dolgo zasluži.