Prešernovo gledališče Kranj: Razlika med redakcijama
 
(39 vmesnih redakcij 5 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 6: Vrstica 6:
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Prešernovo gledališče Kranj]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Prešernovo gledališče Kranj]]
==Predstavitev gledališča==
==Predstavitev gledališča==
Prešernovo gledališče Kranj deluje kot repertoarno gledališče in uprizori vsako sezono 4 premiere različnih žanrov za odraslo in vsaj eno premiero za mlajše občinstvo. Igralski ansambel šteje deset stalnih članov. S svojimi kvalitetnimi in raznovrstnimi uprizoritvami, za katere je gledališče prejelo številne nagrade na festivalih v Sloveniji in tujini, je preraslo v pomembno in estetsko razpoznavno gledališče, ki bogati slovenski gledališki prostor.
Gledališče od leta 1989 znova deluje kot poklicno. Usmerjeno je k uprizarjanju sodobnih besedil in k sodobni interpretaciji klasikov ter se zavezuje estetskemu imperativu. Gosti predstave drugih slovenskih gledališč in je producent festivala [[Teden slovenske drame]].  
Ob odmevnosti gledališča samega pa se kakovostno razvija in širi svojo odmevnost tudi [[Teden slovenske drame]], ki je postal mednarodni festival in se je trdno zasidral v zavest slovenskega gledališkega snovanja.
 
 
S svojimi kvalitetnimi in raznovrstnimi uprizoritvami, za katere je gledališče prejelo številne nagrade na festivalih v Sloveniji in tujini, je preraslo v pomembno in estetsko razpoznavno gledališče, ki bogati slovenski gledališki prostor. Ob odmevnosti gledališča samega pa se kakovostno razvija in širi svojo odmevnost tudi [[Teden slovenske drame]], ki je postal mednarodni festival in se je trdno zasidral v zavest slovenskega gledališkega snovanja.


==Zgodovina==
==Zgodovina==
Kranjsko gledališče sodi med tista slovenska gledališča, ki so jih kmalu po drugi svetovni vojni začele ustanavljati ljubiteljske gledališke skupine. Tudi kranjske so se združile in ustanovile že leta 1945 Prešernovo gledališče Kranj. Gledališče je delovalo na ljubiteljski osnovi vse do leta 1950, ko je 8. februarja razglasilo svojo profesionalizacijo.  
Kranjsko gledališče sodi med tista slovenska gledališča, ki so jih kmalu po drugi svetovni vojni začele ustanavljati ljubiteljske gledališke skupine. Tudi kranjske so se združile in že leta 1945 ustanovile Prešernovo gledališče Kranj. Gledališče je delovalo na ljubiteljski osnovi vse do leta 1950, ko je 8. februarja razglasilo svojo profesionalizacijo.
 
 
V prvih letih svojega delovanja je bilo to izrazito raziskujoče, eksperimentalno gledališče. Mnogi slovenski, jugoslovanski, predvsem pa anglosaški teksti so doživeli svoje prve slovenske izvedbe prav v tem gledališču. Kljub nekoliko bolj ustaljenemu  repertoarju, ki je zajemal štiri do pet premier različnega žanra, pa je ostalo gledališče zapisano v slovenski kulturni politiki, predvsem pa politiki kot nepredvidljivo in »neprijetno«. Ob tem pa so bili gledališki prostori dokaj neprimerni za delovanje, materialnih sredstev za obnovo gledališča pa ni bilo, ne glede na trud vodilnih v gledališču.
 
 
Logična posledica vseh navedenih dejstev je bila, da je bilo leta 1957 kranjsko gledališče na seznamu tistih slovenskih gledališč, ki jih je politika z novim gledališkim zakonom ukinila. Od leta 1958 do 1989 je nato delovalo gledališče ponovno na ljubiteljskih osnovah oz. postalo zavod Prešernovo gledališče z amatersko dejavnostjo.


V prvih letih svojega delovanja je bilo to izrazito raziskujoče, eksperimentalno gledališče. Mnogi slovenski, jugoslovanski, predvsem pa anglosaški teksti so doživeli svoje prve slovenske izvedbe prav v tem gledališču. Kljub nekoliko bolj ustaljenem  repertoraju, ki je zajemal štiri do pet premier različnega žanra, pa je ostalo gledališče zapisano v slovenski kulturni politiki, predvsem pa politiki kot nepredvidljivo in »neprijetno«. Ob tem pa so bili gledališki prostori dokaj neprimerni za delovanje, materialnih sredstev za obnovo gledališča pa ni bilo od nikoder, ne glede na trudi vodilnih v gledališču.


Logična posledica vseh navedenih dejstev je bila, da je bilo leta 1957 kranjsko gledališče na seznamu tistih slovenskih gledališč, ki jih je politika z novim gledališkim zakonom ukinila. Od leta 1958 do 1989 je nato delovalo gledališče ponovno na ljubiteljskih osnovah, oz. postalo je zavod Prešernovo gledališče z amatersko dejavnostjo.
Vsekakor pa težnja po poklicnem gledališču ni zamrla. Ob bogati lastni amaterski produkciji je gledališče organiziralo abonma, v katerem je bilo ob lastni dejavnosti mogoče videti še gostujoče predstave slovenskih poklicnih gledališč.


Vsekakor pa težnja po gledališču, in to poklicnem, ni zamrla. Ob bogati lastni amaterski produkciji je gledališče organiziralo abonma, v katerem je bilo ob lastni dejavnosti mogoče videti še gostujoče predstave slovenskih poklicnih gledališč.


Pomemben korak v razvoju gledališča je leto 1971, ko je začelo z organizacijo festivala [[Teden slovenske drame]]. Prvotni cilj festivala je bil pregled uprizorjene slovenske dramatike na gledaliških odrih v pretekli sezoni, že po sedmih letih pa so v okviru Tedna začeli podeljevati [[Nagrada Slavka Gruma|Nagrado Slavka Gruma]] za najboljše slovensko izvirno dramsko besedilo in na tak način poskušali vzpodbujati nastajanje novih slovenskih dramskih besedil. Prav ta festival pa je začel nagrajevati tudi dramaturge z [[Grün-Filipičevo priznanje|Grün-Filipičevim priznanjem]].  
Pomemben korak v razvoju gledališča je leto 1971, ko je začelo z organizacijo festivala [[Teden slovenske drame]]. Prvotni cilj festivala je bil pregled uprizorjene slovenske dramatike na gledaliških odrih v pretekli sezoni, že po sedmih letih pa so v okviru Tedna začeli podeljevati [[Nagrada Slavka Gruma|Nagrado Slavka Gruma]] za najboljše slovensko izvirno dramsko besedilo in na tak način poskušali vzpodbujati nastajanje novih slovenskih dramskih besedil. Prav ta festival pa je začel nagrajevati tudi dramaturge z [[Grün-Filipičevo priznanje|Grün-Filipičevim priznanjem]].  


Z vsem tem svojim obširnim in kvalitetnim delom ter ne nazadnje izvrstno organizacijo festivala, si je gledališče pridobilo vzdevek »polprofesionalne« ustanove in vsi ti elementi so vodili vedno bliže k ponovni profesionalizaciji.
 
Z obširnim in kakovostnim delom ter nenazadnje izvrstno organizacijo festivala si je gledališče pridobilo vzdevek »polprofesionalne« ustanove in vsi ti elementi so vodili vedno bliže k ponovni profesionalizaciji.
Leta 1989, po mnogoletnem vztrajnem in kakovostnem delu umetniškega vodje [[Matija Logar|Matije Logarja]], je bilo Prešernovo gledališče Kranj ponovno potrjeno kot poklicno gledališče, ki je ob tehnično organizacijskem kadru dobilo tudi svoj stalni igralski ansambel petih igralcev.
Leta 1989, po mnogoletnem vztrajnem in kakovostnem delu umetniškega vodje [[Matija Logar|Matije Logarja]], je bilo Prešernovo gledališče Kranj ponovno potrjeno kot poklicno gledališče, ki je ob tehnično organizacijskem kadru dobilo tudi svoj stalni igralski ansambel petih igralcev.


Gledališče se je postopoma razvijalo in širilo, skrbelo za svojo kvaliteto. Prihajalo je do bolj ali manj izrazitih kadrovskih sprememb. Leta 2000 pa je prevzel vodenje gledališča [[Borut Veselko]], z vodenjem umetniškega oddelka pa je nadaljevala dramaturginja [[Marinka Poštrak]]. Oba sooblikujeta umetniško podobo gledališča še danes.
 
Leta 1990 je ob umetniškem vodji Matiji Logarju direktorske naloge gledališča prevzel Milan Marinič. Po odhodu Matije Logarja v [[SLG Celje]] je umetniško vodstvo gledališča prevzela dramaturginja [[Ira Ratej]].
 
 
Leta 1998 je v Prešernovem gledališču znova prišlo do izrazitejših kadrovskih sprememb. Na mesto ravnatelja Prešernovega gledališča je bil imenovan mag. Tomaž Kukovica, vodenje umetniškega oddelka je za eno leto prevzel dramaturg [[Janez Vencelj]], pozneje pa je svet gledališča na to mesto imenoval dramaturginjo [[Marinka Poštrak|Marinko Poštrak]]. V naslednjih dveh sezonah je postalo očitno, da si je vodstvo zadalo ambiciozne cilje, tako v repertoarnem kot tudi v promocijskem in organizacijskem smislu. Repertoar je bil usmerjen v dela sodobnih dramatikov in v sodobno interpretacijo klasikov ter v izbor najvidnejših režiserjev in drugih sodelavcev. Leta 2000 je bil na mesto direktorja Prešernovega gledališča imenovan [[Borut Veselko]], ki je gledališče vodil dva mandata.
 
 
Leta 2011 je mesto direktorice prevzela Mirjam Drnovšček, vodja umetniškega oddelka in dramaturginja pa ostaja [[Marinka Poštrak]], ki še naprej uspešno oblikuje repertoarno podobo gledališča. V tem obdobju je Prešernovo gledališče zaradi uprizarjanja odmevnih predstav preraslo v eno izmed osrednjih slovenskih gledališč, ki je prepoznavno po svoji estetsko-idejni repertoarni usmeritvi, igralskih imenih, pa tudi po zmeraj večji medijski odmevnosti. Igralski ansambel se je v tem času s petih stalnih članov razširil na devet igralcev.


==Direktorji==
==Direktorji==
* 2000- [[Borut Veselko]]
*2021- [[Jure Novak]]
*1998 -2000 Tomaž Kukovica
*2011-2021 [[Mirjam Drnovšček]]
*1990 - 1989 Milan Marinič
*2000-2011 [[Borut Veselko]]
*1975 - 1989 Jakob Kurat
*1998-2000 Tomaž Kukovica
*- 1975 Marjan Lombar
*1990-1998 Milan Marinič
*1975-1989 Jakob Kurat
*-1975 Marjan Lombar


==Umetniški vodje==
==Umetniški vodje==
*2000 - [[ Marinka Poštrak]]
*2000 - [[ Marinka Poštrak]]
*1998- 1999 [[Janez Vencelj]]
*1998 - 1999 [[Janez Vencelj]]
*1995 - 1998 [[Ira Ratej]]
*1995 - 1998 [[Ira Ratej]]
*1975 - 1995 [[Matija Logar]]
*1975 - 1995 [[Matija Logar]]
Vrstica 40: Vrstica 56:


==Nekdanji člani ansambla==
==Nekdanji člani ansambla==
[[Branko Jordan]], [[Tine Oman]], [[Rok Viher]]
[[Branko Jordan]], [[Tine Oman]], [[Rok Viher]], [[Igor Štamulak]], [[Primož Pirnat]], [[Višnar Matjaž|Matjaž Višnar]], [[Barbara Ribnikar]], [[Peter Musevski]]
 
==Sedanji člani ansambla==
==Sedanji člani ansambla==
[[Darja Reichman]], [[Igor Štamulak]], [[Višnar Matjaž|Matjaž Višnar]], [[Pavle Rakovec]], [[Peter Musevski]], [[Primož Pirnat]], [[Vesna Jevnikar]], [[Vesna Pernarčič Žunić]], [[Vesna Slapar]]
[[Vesna Jevnikar]], [[Vesna Pernarčič Žunić|Vesna Pernarčič]], [[Darja Reichman]], [[Miha Rodman]], [[Živa Selan]], [[Vesna Slapar]], [[Aljoša Ternovšek]], [[Borut Veselko]], [[Blaž Setnikar]]


==Festivali==
*'''[[Teden slovenske drame]]'''
==Nagrajene uprizoritve==
==Nagrajene uprizoritve==
*2023  Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 58. [[Borštnikovo srečanje|Festivalu Borštnikovo srečanje]] (''Zaprta študija. »New constructive ethics«'', r. [[Nina Rajić Kranjac]]), {{Pdf|Nagrade 58. FBS Najboljša predstava.pdf|Utemeljitev}}
*2022  Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. [[Borštnikovo srečanje|Festivalu Borštnikovo srečanje]] (''Škofjeloški pasijon'', r. [[Jernej Lorenci]])
*2021  [[Šeligova nagrada]] za najboljšo predstavo na 51. [[Teden slovenske drame|Teden slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. Jernej Lorenci)
*2021  Nagrada občinstva na 51. [[Teden slovenske drame|Teden slovenske drame]] (''Škofjeloški pasijon'', r. Jernej Lorenci)
*2021  Posebna nagrada strokovne žirije in nagrada kritikov na festivalu Gledališče na križišču, Niš, Srbija (''KONS: NOVI DOBI'', r. [[Žiga Divjak]])
*2021  Nagrada viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III. Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (''Škofjeloški pasijon'', r. Jernej Lorenci)
*2018  Borštnikova nagrada za igro igralskemu kolektivu na 53. Festivalu Borštnikovo srečanje (T. Slobodzianek: ''Naš razred'', r. [[Nina Rajič Kranjac]])
*2018  Posebna nagrada žirije, 35. Nušićevi dnevi, Smederevo, Srbija (B. Nušić: ''Žalujoča družina'', r. [[Igor Vuk Torbica]])
*2018  Šeligova nagrada in nagrada občinstva na 48. Tednu slovenske drame (''Stenica'', r. [[Jernej Lorenci]])
*2016  Zlata Žar ptica na 16. mednarodnem Naj, naj, naj festivalu za najboljšo uprizoritev v celoti, Zagreb (U. Hub: ''Na Noetovi barki ob osmih'', r. [[Robert Waltl]])
*2014  Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev pretekle sezone (S. Makarovič: ''Mrtvec pride po ljubico'', r. [[Jernej Lorenci]])
*2013  Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev pretekle sezone (''25.671'', r. [[Oliver Frljić]])
*2013  Šeligova nagrada za najboljšo predstavo na 44. Tednu slovenske drame (''25.671'', r. [[Oliver Frljić]])
*2011  Šeligova nagrada za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije in Nagrada občinstva na 41.tednu slovenske drame (I.Cankar: ''Hlapci/Komentirana izdaja'', r. [[Matjaž Berger]])
*2010  Šeligova nagrada za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije na 40.tednu slovenske drame (V. Möderndorfer: ''Lep dan za umret'', r. [[Vinko Möderndorfer]])
*2009 Nagrada občinstva na Festivalu SKUP na Ptuju (J. Tatte ''Prečkanje avtoceste ali zgodba o zlati ribici'', r. [[Andreja Kovač]])
*2009 Nagrada občinstva na Festivalu SKUP na Ptuju (J. Tatte ''Prečkanje avtoceste ali zgodba o zlati ribici'', r. [[Andreja Kovač]])
*2008 Satir za najboljšo uprizoritev na Festivalu SKUP na Ptuju (A. Strindberg ''Gospodična Julija'', r. Mateja Koležnik) [[Prešernovo gledališče Kranj/nagrade 2008|obrazložitev]]
*2008 Satir za najboljšo uprizoritev na Festivalu SKUP na Ptuju (A. Strindberg ''Gospodična Julija'', r. Mateja Koležnik) [[Prešernovo gledališče Kranj/nagrade 2008|obrazložitev]]
Vrstica 53: Vrstica 87:
*2002 Nagrada občinstva za najboljšo predstavona Mednarodnem festivalu Zlati lev v Umagu (O. von Horvath Vera, ljubezen, upanje, r. )
*2002 Nagrada občinstva za najboljšo predstavona Mednarodnem festivalu Zlati lev v Umagu (O. von Horvath Vera, ljubezen, upanje, r. )
*2001 Zlati lev za najboljšo predstavo v celoti na Mednarodnem festivalu Zlati lev v Umagu (P. Vogel ''Kako sem se naučila voziti'', r. [[Mateja Koležnik]] )
*2001 Zlati lev za najboljšo predstavo v celoti na Mednarodnem festivalu Zlati lev v Umagu (P. Vogel ''Kako sem se naučila voziti'', r. [[Mateja Koležnik]] )
*1999 [[Nagrada festivala Zlata paličica]] za izkazano zaupanje mladi in najmlajši gledališki generaciji


 
==Viri in literatura==
*[http://www.pgk.si Prešernovo gledališče Kranj]


==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
*[http://www.pgk.si Prešernovo gledališče Kranj]
*[http://www.pgk.si Prešernovo gledališče Kranj]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/pre%C5%A1ernovo-gledali%C5%A1%C4%8De-kranj/stran/1 Kritike uprizoritev - www.sigledal.org]
*[https://veza.sigledal.org/prispevki/umetniska-vodja-presernovega-gledalisca-marinka-postrak-gledalisce-naj-bo-v-sluzbi-etike-intervju Umetniška vodja Prešernovega gledališča Marinka Poštrak: Gledališče naj bo v službi etike (intervju) - www.sigledal.org, 27.11.2013]
<ask format=table>
[[sodelovanje::Prešernovo gledališče Kranj|Ustvarjalec]]
[[področje_ustvarjanja:=*|Področje ustvarjanja]]
[[spol:=*|Spol]]
</ask>

Trenutna redakcija s časom 18:20, 31. julij 2024

Predstavitev gledališča

Gledališče od leta 1989 znova deluje kot poklicno. Usmerjeno je k uprizarjanju sodobnih besedil in k sodobni interpretaciji klasikov ter se zavezuje estetskemu imperativu. Gosti predstave drugih slovenskih gledališč in je producent festivala Teden slovenske drame.


S svojimi kvalitetnimi in raznovrstnimi uprizoritvami, za katere je gledališče prejelo številne nagrade na festivalih v Sloveniji in tujini, je preraslo v pomembno in estetsko razpoznavno gledališče, ki bogati slovenski gledališki prostor. Ob odmevnosti gledališča samega pa se kakovostno razvija in širi svojo odmevnost tudi Teden slovenske drame, ki je postal mednarodni festival in se je trdno zasidral v zavest slovenskega gledališkega snovanja.

Zgodovina

Kranjsko gledališče sodi med tista slovenska gledališča, ki so jih kmalu po drugi svetovni vojni začele ustanavljati ljubiteljske gledališke skupine. Tudi kranjske so se združile in že leta 1945 ustanovile Prešernovo gledališče Kranj. Gledališče je delovalo na ljubiteljski osnovi vse do leta 1950, ko je 8. februarja razglasilo svojo profesionalizacijo.


V prvih letih svojega delovanja je bilo to izrazito raziskujoče, eksperimentalno gledališče. Mnogi slovenski, jugoslovanski, predvsem pa anglosaški teksti so doživeli svoje prve slovenske izvedbe prav v tem gledališču. Kljub nekoliko bolj ustaljenemu repertoarju, ki je zajemal štiri do pet premier različnega žanra, pa je ostalo gledališče zapisano v slovenski kulturni politiki, predvsem pa politiki kot nepredvidljivo in »neprijetno«. Ob tem pa so bili gledališki prostori dokaj neprimerni za delovanje, materialnih sredstev za obnovo gledališča pa ni bilo, ne glede na trud vodilnih v gledališču.


Logična posledica vseh navedenih dejstev je bila, da je bilo leta 1957 kranjsko gledališče na seznamu tistih slovenskih gledališč, ki jih je politika z novim gledališkim zakonom ukinila. Od leta 1958 do 1989 je nato delovalo gledališče ponovno na ljubiteljskih osnovah oz. postalo zavod Prešernovo gledališče z amatersko dejavnostjo.


Vsekakor pa težnja po poklicnem gledališču ni zamrla. Ob bogati lastni amaterski produkciji je gledališče organiziralo abonma, v katerem je bilo ob lastni dejavnosti mogoče videti še gostujoče predstave slovenskih poklicnih gledališč.


Pomemben korak v razvoju gledališča je leto 1971, ko je začelo z organizacijo festivala Teden slovenske drame. Prvotni cilj festivala je bil pregled uprizorjene slovenske dramatike na gledaliških odrih v pretekli sezoni, že po sedmih letih pa so v okviru Tedna začeli podeljevati Nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko izvirno dramsko besedilo in na tak način poskušali vzpodbujati nastajanje novih slovenskih dramskih besedil. Prav ta festival pa je začel nagrajevati tudi dramaturge z Grün-Filipičevim priznanjem.


Z obširnim in kakovostnim delom ter nenazadnje izvrstno organizacijo festivala si je gledališče pridobilo vzdevek »polprofesionalne« ustanove in vsi ti elementi so vodili vedno bliže k ponovni profesionalizaciji. Leta 1989, po mnogoletnem vztrajnem in kakovostnem delu umetniškega vodje Matije Logarja, je bilo Prešernovo gledališče Kranj ponovno potrjeno kot poklicno gledališče, ki je ob tehnično organizacijskem kadru dobilo tudi svoj stalni igralski ansambel petih igralcev.


Leta 1990 je ob umetniškem vodji Matiji Logarju direktorske naloge gledališča prevzel Milan Marinič. Po odhodu Matije Logarja v SLG Celje je umetniško vodstvo gledališča prevzela dramaturginja Ira Ratej.


Leta 1998 je v Prešernovem gledališču znova prišlo do izrazitejših kadrovskih sprememb. Na mesto ravnatelja Prešernovega gledališča je bil imenovan mag. Tomaž Kukovica, vodenje umetniškega oddelka je za eno leto prevzel dramaturg Janez Vencelj, pozneje pa je svet gledališča na to mesto imenoval dramaturginjo Marinko Poštrak. V naslednjih dveh sezonah je postalo očitno, da si je vodstvo zadalo ambiciozne cilje, tako v repertoarnem kot tudi v promocijskem in organizacijskem smislu. Repertoar je bil usmerjen v dela sodobnih dramatikov in v sodobno interpretacijo klasikov ter v izbor najvidnejših režiserjev in drugih sodelavcev. Leta 2000 je bil na mesto direktorja Prešernovega gledališča imenovan Borut Veselko, ki je gledališče vodil dva mandata.


Leta 2011 je mesto direktorice prevzela Mirjam Drnovšček, vodja umetniškega oddelka in dramaturginja pa ostaja Marinka Poštrak, ki še naprej uspešno oblikuje repertoarno podobo gledališča. V tem obdobju je Prešernovo gledališče zaradi uprizarjanja odmevnih predstav preraslo v eno izmed osrednjih slovenskih gledališč, ki je prepoznavno po svoji estetsko-idejni repertoarni usmeritvi, igralskih imenih, pa tudi po zmeraj večji medijski odmevnosti. Igralski ansambel se je v tem času s petih stalnih članov razširil na devet igralcev.

Direktorji

Umetniški vodje

Nekdanji člani ansambla

Branko Jordan, Tine Oman, Rok Viher, Igor Štamulak, Primož Pirnat, Matjaž Višnar, Barbara Ribnikar, Peter Musevski

Sedanji člani ansambla

Vesna Jevnikar, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Miha Rodman, Živa Selan, Vesna Slapar, Aljoša Ternovšek, Borut Veselko, Blaž Setnikar

Festivali

Nagrajene uprizoritve

  • 2023 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 58. Festivalu Borštnikovo srečanje (Zaprta študija. »New constructive ethics«, r. Nina Rajić Kranjac), Pdf.gif Utemeljitev Info.png
  • 2022 Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo na 57. Festivalu Borštnikovo srečanje (Škofjeloški pasijon, r. Jernej Lorenci)
  • 2021 Šeligova nagrada za najboljšo predstavo na 51. Teden slovenske drame (Škofjeloški pasijon, r. Jernej Lorenci)
  • 2021 Nagrada občinstva na 51. Teden slovenske drame (Škofjeloški pasijon, r. Jernej Lorenci)
  • 2021 Posebna nagrada strokovne žirije in nagrada kritikov na festivalu Gledališče na križišču, Niš, Srbija (KONS: NOVI DOBI, r. Žiga Divjak)
  • 2021 Nagrada viminacium maximus za najboljšo predstavo tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III. Viminacium Festu, Požarevac, Srbija (Škofjeloški pasijon, r. Jernej Lorenci)
  • 2018 Borštnikova nagrada za igro igralskemu kolektivu na 53. Festivalu Borštnikovo srečanje (T. Slobodzianek: Naš razred, r. Nina Rajič Kranjac)
  • 2018 Posebna nagrada žirije, 35. Nušićevi dnevi, Smederevo, Srbija (B. Nušić: Žalujoča družina, r. Igor Vuk Torbica)
  • 2018 Šeligova nagrada in nagrada občinstva na 48. Tednu slovenske drame (Stenica, r. Jernej Lorenci)
  • 2016 Zlata Žar ptica na 16. mednarodnem Naj, naj, naj festivalu za najboljšo uprizoritev v celoti, Zagreb (U. Hub: Na Noetovi barki ob osmih, r. Robert Waltl)
  • 2014 Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev pretekle sezone (S. Makarovič: Mrtvec pride po ljubico, r. Jernej Lorenci)
  • 2013 Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev pretekle sezone (25.671, r. Oliver Frljić)
  • 2013 Šeligova nagrada za najboljšo predstavo na 44. Tednu slovenske drame (25.671, r. Oliver Frljić)
  • 2011 Šeligova nagrada za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije in Nagrada občinstva na 41.tednu slovenske drame (I.Cankar: Hlapci/Komentirana izdaja, r. Matjaž Berger)
  • 2010 Šeligova nagrada za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije na 40.tednu slovenske drame (V. Möderndorfer: Lep dan za umret, r. Vinko Möderndorfer)
  • 2009 Nagrada občinstva na Festivalu SKUP na Ptuju (J. Tatte Prečkanje avtoceste ali zgodba o zlati ribici, r. Andreja Kovač)
  • 2008 Satir za najboljšo uprizoritev na Festivalu SKUP na Ptuju (A. Strindberg Gospodična Julija, r. Mateja Koležnik) obrazložitev
  • 2006 Zlati lev za najboljšo predstavo v celoti na Mednarodnem festivalu Zlati lev v Umagu ( E. Jelinek Drame princes, r. Ivica Buljan) obrazložitev
  • 2003 Velika nagrada za najboljšo uprizoritev na Tednu slovenske drame v Kranju (A. T. Linhart Županova Micka, r. Vito Taufer)
  • 2003 Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo v celoti (H. Pinter Zabava za rojstni dan, r. Vito Taufer)
  • 2002 Zlati lev za najboljšo predstavo v celoti na Mednarodnem festivalu Zlati lev v Umagu (O. von Horvath Vera, ljubezen, upanje, r. )
  • 2002 Nagrada občinstva za najboljšo predstavona Mednarodnem festivalu Zlati lev v Umagu (O. von Horvath Vera, ljubezen, upanje, r. )
  • 2001 Zlati lev za najboljšo predstavo v celoti na Mednarodnem festivalu Zlati lev v Umagu (P. Vogel Kako sem se naučila voziti, r. Mateja Koležnik )
  • 1999 Nagrada festivala Zlata paličica za izkazano zaupanje mladi in najmlajši gledališki generaciji

Viri in literatura

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Prešernovo_gledališče_Kranj&oldid=61814«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori