Mestno gledališče Ptuj
Predstavitev gledališča
- Ustanoviteljica: Mestna občina Ptuj
- Število sedežev v dvorani: 180
- Število premier v sezoni: 4 - 5
- Projektno gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in mladino, gledališče projektnega tipa
- Prireja bienalni festival monodrame in Slovenski festival komornega gledališča SKUP
- Direktor: Rene Maurin
Zgodovina
rimski čas
Gledališče na Ptuju ima več stoletno tradicijo. Predvidevajo, da naj bi amfiteater imela že rimska Poetoviona.
nemško gledališče
Konec 17. in v začetku 18. stoletja so v mestu nastopale gostujoče italijanske, češke in nemške skupine. Stavbo, namenjeno gledališču, je na mestu, kjer stoji še danes Mestno gledališče Ptuj, dala zgraditi plemkinja nemškega rodu..... leta ....... Stavba je doživela temeljito prezidavo 1879, ko je po načrtih dunajskega arhitekta Rudofa Klotza dobila značilno neoklasicistično pročelje. Do konca prve svetovne vojne je v njej domovalo nemško gledališče.
čitalništvo
ptujsko gledališče postane slovensko
Leta 1919 pa se iz Narodnega doma preseli na oder ptujskega gledališča slovenska gledališka ustvarjalnost. Prva predstava - Levstikov Tugomer je bila na sporedu ......
avatngardni teater Frana Žižka
Vrh ustvajalnosti doseže gledališče pred 2. svetovno vojno, ko na Ptuju ustvarajao Fran Žižek, Jože Babič, Wilhelm.
po 2. svetovni vojni do ukinitve leta 1958
Med 2. svtovno vojno je bila v kleti gledališča ilegalna tiskarna Komunistične partije Slovenije. Po vojni je gledaišče imelo celo 15 zaposlenih stalnih igralcev. Večkrat je spremilo svoje ime: Okrajno gledališče Ptuj... Med letoma 1954 do 1958 je bilo profesionalno, nato pa z odlokom .... 1958 ukinjeno. Zadnja predstava je nosila naslov Vsakih sto let. Nekaj igralcev se je zaposlilo v mariborskem gledališču, nekaj po drugih gledališčih v Sloveniji.
ljubiteljsko in polprofesionalno obdobje
Sledilo je izjemno močno obdobje ljubiteljskega gledališča. Ustvarjali so ga Peter Malec. Novi zagon je dobilo, ko je Branka Bezeljak Glazer ustanovila gledališki studio, se zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij in intnezivno delala z mladimi. Iz njenega "gnezda" izhajajo Zvezdana Mlakar, Igor Samobor, Samo M. Strelec, Vojko Belšak, Gorazd Jakomini, Tadej Toš, Peter Srpčič, Romana Ercegovič, Urška Vučak, Aljoša Koltak, Helena Peršuh... in številni drugi, ki jih je navdušila za gledališko umetnost.
ponovna profesionalizacija leta 1996
Pomemben mejnik predstavlja pojav skupine Zato.(1992-1995), ki je bila glavna pobudnica za ponovno profesionalizacijo gledališča na Ptuju. Profesionalizacijo gledališča na Ptuju sta prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo v ptujski občini, ter predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen. S podporo javnosti, medijev, slovenskih gledališčnikov projekt profesionalizacije upse in sicer z ustanovitvijo novega javnega zavoda... 2006. Prva uprizoritev novega gledališča je bila monodrama Wilhelma Reicha Govor malemu človeku, v izvedbi Vlada Novaka in režiji Sama M. Strelca. Oktobra 2006 Mestna občina Ptuj začne s celovito obnovo gledališča (glej: multimedia).
Direktorji
- 2003- Rene Maurin
- 2001-2003 Rene Maurin, v.d. direktorja
- 1997-2001 Samo M. Strelec
- 1995-1996 Franc Mlakar, v.d. direktorja
Seznam režiserjev
do 1958
po 1996
Samo M. Strelec, Miha Alujevič, Peter Srpčič, Jaša Jamnik, Matjaž Latin, Zvone Šedlbauer, Niko Kranjc Kus, Rene Maurin, Sebastijan Horvat, Tomi Janežič, Andreja Kovač
Seznam igralcev
do 1958
po 1996
Tadej Toš, Nenad Tokalić, Gregor Geč, Alenka Tetičkovič, Jožef Ropoša, Aljoša Ternovšek, Gojmir Lešnjak, Mojca Funkl, Sebastijan Cavazza, Nataša Matjašec, Aljša Koltak, Maša Židanik, Alenka Cilenšek, Vojko Belšak, Kristijan Ostanek, Branko Šturbej, Tomaž Gubenšek, Gaber Terseglav, Mateja Pucko
Nagrajene uprizoritve
Literatura
- Marvič, Irena: Ptujsko gledališče: 1786-1958. Ptuj: Pokrajinski muzej, 1988.
- Babšek, Andreja: Mejniki v razvoju ptujskga gledališča: 1918 - 1958. Ptuj: Gledališče Ptuj, 2001.
- Strelec, Samo M.: Deset gledaliških let na prelomu tisočletja: 1992 - 2002. Ptuj: Gledališče Ptuj, 2002.
Multimedia
Temeljni kamen