Vesna Jurca Tadel
Življenjepis
Dramaturginja, kritičarka, esejistka in prevajalka. Kot študentka dramaturgije na AGRFT je v letih 1985-94 delala kot dramaturginja ali asistentka dramaturgije v večini slovenskih poklicnih gledališč (SNG Drama, PDG Nova Gorica, SNG Maribor, SLG Celje) z uveljavljenimi (Georgij Paro, Zvone Šedlbauer) in mladimi režiserji (Barbara Hieng).
V sezoni 1985/1986 je bila članica dramaturškega tima SNG Drama Maribor, po diplomi iz dramaturgije na AGFRT leta 1986 pa se je zaposlila kot dramaturginja v MGL, kjer je bila v letih 1991-93 tudi v. d. umetniškega vodje.
Kot v. d. umetniškega vodje v MGL je povabila k sodelovanju nekatere najbolj uveljavljene domače in tuje režiserje (Dušana Jovanovića, Janeza Pipana, Miro Erceg); uvrstila na repertoar vrsto slovenskih novitet (Tugomer Vilija Ravnjaka, Kaj pa Leonardo? Evalda Flisarja, Klinika Tivoli d.o.o Boštjana Tadla et al.); omogočila vrsto vznemirljivih uprizoritev (Goethejeva Stella v režiji Janeza Pipana, Pirandellova Kaj je resnica? v režiji Dušana Jovanovića, Taborijeve Goldbergove variacije itd); dala priložnost vrsti mladih, še neuveljavljenih igralcev (Bojan Emeršič, Nataša Barbara Gračner, Nataša Ralijan); omogočila sodelovanje vrsti svežih zunanjih sodelavcev - ustvarjalcev na področju gledališča (Matjaž Farič, Zoran Predin, Dušan Milavec, Boris Benčič, Milko Lazar, Petar Ugrin); skrbela za visoko kvaliteto in žanrsko uravnoteženost repertoarja. Repertoarja, ki ju je zasnovala za sezoni 1991/2 in 1992/3, sta bila splošno sprejeta kot inovativna in komunikativna, zlasti zaradi prepleta uveljavljenih slovenskih gledališčnikov z mednarodnimi ustvarjalci ter slovenskih novitet in angažmaja tedaj najmlajše igralske generacije.
Leta 1994 je odšla v Cankarjevo založbo, od leta 1995 pa je bila zaposlena na Ministrstvu za kulturo, večinoma v Sektorju za mednarodno sodelovanje, ki ga je nekajkrat tudi vodila. Od leta 2013 je strokovno pokrivala področje gledališča in vodila Sektor za umetnost. Leta 2022 je nastopila funkcijo ravnateljice SNG Drama Ljubljana.
Gledališke in literarne kritike je pisala že med študijem, nato pa znova od leta 1999, ko je za revijo Sodobnost pisala najprej o uprizoritvah slovenskih dram v vseh slovenskih poklicnih gledališčih, od leta 2003 do 2011 pa za rubriko Gledališki dnevnik. Od leta 2003 do leta 2006 je za časopis Delo pisala kritike o predstavah v SNG Drama Ljubljana, v sezoni 2006/2007 pa za revijo Ampak eseje o gledališču v rubriki Ves svet je oder. Od leta 2010 do 2013 je pisala kritike za štirinajstdnevnik Pogledi.
Izbor njenih kritik z naslovom Zakaj že? in podnaslovom Uprizoritve slovenskih dramskih besedil in dramatizacij (Od sezone 1999/2000 do sezone 2012/2013, Sodobnost, Ampak, Delo, Pogledi) je leta 2020 izšel v zbirki Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta.
Leta 2007 je bila predsednica žirije Borštnikovega srečanja, od leta 2007 do 2011 pa članica žirije časopisa Delo za nagrado Kresnik za najboljši slovenski roman.
Ukvarja se tudi s prevajanjem, med drugim v angleščino drame slovenskih avtorjev (Vilija Ravnjaka, Boštjana Tadla in Matjaža Zupančiča).
Njena maksima pri umetniškem vodenju SNG Drama Ljubljana je uprizarjanje klasičnih del, uprizarjanje del slovenskih avtorjev, uprizarjanje najbolj vznemirljivih in relevantnih sodobnih tujih del ter izbor vrhunskih sodelavcev.
Dramaturgije
1991-2000
1980-1990
- 1986; PASIJON PO LUKULU, r. Mira Erceg, SNG Drama Maribor (soavtorstvo z Vilijem Ravnjakom in Miro Erceg)
- 1985; Ivan Cankar POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, r. Barbara Hieng, AGRFT (diplomska predstava)
- 1984; Fjodor Mihajlovič Dostojevski/Andrej Hieng BRATJE KARAMAZOVI, r. Georgij Paro, SNG Drama Ljubljana, (asistenca)
Prevodi
Viri in literatura
- SNG Drama Ljubljana