Jože Babič: Razlika med redakcijama

Vrstica 6: Vrstica 6:
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Babič, Jože]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Babič, Jože]]
==Življenjepis==
==Življenjepis==
(*13.2.1917, Polžane pri Materiji †10.5.1996, Ljubljana) Igralec in režiser. Bil je član [[SSG Trst|SNG Trst]]. Začel je nastopati v manjših karakternih vlogah pred drugo svetovno vojno v [[SNG Maribor]] in hodil kot igralec gostovat v Ptuj. Sodeloval je s [[Fran Žižek|Franom Žižkom]] pri njegovih gledaliških akcijah na Štajerskem. Po njegovem odhodu s Ptuja pa je prevzel režijo in vodstvo [[Gledališče Ptuj|Gledališča Ptuj]]. Tja se je vrnil tudi po osvoboditvi, a prešel že 1945 k [[SNG Maribor]], kjer je ostal kot režiser in igralec do 1947. Od sezone 1947/48 je bil umetniški vodja in glavni režiser tržaškega SSG.
Režiser in igralec Jože Babič se je rodil 13. februarja 1917 v Polžanah pri Materiji in umrl 10. maja 1996 v Ljubljani. Že kot študent je pred drugo svetovno vojno nastopal v manjših karakternih vlogah v [[SNG Maribor]], sodeloval v mariborskih avantgardnih gledaliških skupinah in hodil kot igralec gostovat v Ptuj. Sodeloval je s [[Fran Žižek|Franom Žižkom]] pri njegovih gledaliških akcijah na Štajerskem. Po Žižkovem odhodu s Ptuja pa je prevzel režijo in vodstvo [[Mestno gledališče Ptuj|Gledališča Ptuj]]. Tja se je vrnil tudi po osvoboditvi, a prešel že leta 1945 v [[SNG Maribor]], kjer je ostal kot režiser in igralec do leta 1947.  
 
Po letu 1947 je odšel v Trst, kjer je postal prvi režiser in umetniški vodja [[SSG Trst|slovenskega gledališča]]. Glede na politično in narodno zavedno poslanstvo tega gledališča je v njem režiral predvsem dela slovenskih avtorjev ([[Ivan Cankar]], [[Bratko Kreft]], [[Josip Tavčar]], [[Anton Leskovec]]), čeprav se ni izogibal svetovnih klasikov (Shakespeare, Molière, A. P. Čehov) ali predstavnikov moderne svetovne drame.
 
Po tržaškem obdobju je odšel v Novo Gorico, kjer je sodeloval pri ustanovitvi naslednjega slovenskega gledališča - 1969 je ustanovil [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]] in ga vodil do 1974.
 
Jože Babič je režiral je v vseh slovenskih gledališčih, tuj mu ni bil niti filmski medij. Omeniti velja vsaj dva filma pod njegovo režijsko taktirko in to sta ''Tri četrtine sonca'' in ''Veselica''.
 
Za svoje delo je bil nagrajen na več festivalih. Prejel je Zlato areno v Pulju (1959), [[Prešernova nagrada in Nagrade Prešernovega sklada|Nagrado Prešernovega sklada]] (1976), [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]] za režijo (1977), Prešernovo nagrado (1977)in Badjurova nagrado (1996) za življenjsko delo.


==Režije==
==Režije==

Redakcija: 08:20, 6. april 2010

Življenjepis

Režiser in igralec Jože Babič se je rodil 13. februarja 1917 v Polžanah pri Materiji in umrl 10. maja 1996 v Ljubljani. Že kot študent je pred drugo svetovno vojno nastopal v manjših karakternih vlogah v SNG Maribor, sodeloval v mariborskih avantgardnih gledaliških skupinah in hodil kot igralec gostovat v Ptuj. Sodeloval je s Franom Žižkom pri njegovih gledaliških akcijah na Štajerskem. Po Žižkovem odhodu s Ptuja pa je prevzel režijo in vodstvo Gledališča Ptuj. Tja se je vrnil tudi po osvoboditvi, a prešel že leta 1945 v SNG Maribor, kjer je ostal kot režiser in igralec do leta 1947.

Po letu 1947 je odšel v Trst, kjer je postal prvi režiser in umetniški vodja slovenskega gledališča. Glede na politično in narodno zavedno poslanstvo tega gledališča je v njem režiral predvsem dela slovenskih avtorjev (Ivan Cankar, Bratko Kreft, Josip Tavčar, Anton Leskovec), čeprav se ni izogibal svetovnih klasikov (Shakespeare, Molière, A. P. Čehov) ali predstavnikov moderne svetovne drame.

Po tržaškem obdobju je odšel v Novo Gorico, kjer je sodeloval pri ustanovitvi naslednjega slovenskega gledališča - 1969 je ustanovil PDG Nova Gorica in ga vodil do 1974.

Jože Babič je režiral je v vseh slovenskih gledališčih, tuj mu ni bil niti filmski medij. Omeniti velja vsaj dva filma pod njegovo režijsko taktirko in to sta Tri četrtine sonca in Veselica.

Za svoje delo je bil nagrajen na več festivalih. Prejel je Zlato areno v Pulju (1959), Nagrado Prešernovega sklada (1976), Borštnikovo nagrado za režijo (1977), Prešernovo nagrado (1977)in Badjurova nagrado (1996) za življenjsko delo.

Režije

Scenografije

  • 1990 Tone Partljič Tako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede, r. Jože Babič, MGL

Kostumografije

  • 1990 Tone Partljič [[Tako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede]], r. Jože Babič, MGL

Nagrade

Bibliografija

Zunanje povezave