Aleksander Valič

Foto: Anže Malovrh / STA

Življenjepis

(*10.2.1919, Gorica v Italiji †26.10.2015) Igralec in član SNG Ljubljana. Valič se je rodil leta 1919 v Gorici, na slovenskem ozemlju, ki je pripadlo Italiji. K poklicnemu gledališču je prišel po gledališkem nastopanju od 1944 na partizanskem ozemlju, kjer je bil nazadnje v skupini Frontnega gledališkega VII. korpusa na Dolenjskem. Leta 1944 je opravil gledališki tečaj v Semiču. Med 2. svetovno vojno je bil sodelavec OF, partizan, organizator mitingov, recitator in pevec. Nosilec partizanske spomenice 1941.


Po osvoboditvi je bil član gledališča v Trstu, prva predstava je bila Cankarjev Hlapec Jernej. Tržaške izkušnje je nato opisal v svoji drugi knjigi Sanje in resničnost - Spomini na prva leta Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Primorje: 1945-1947 (1999). Od sezone 1947/48 pa do upokojitve je bil član SNG Ljubljana. Kot igralec je razvil lasten slog, odlikuje se predvsem v komičnih in tragikomičnih vlogah, ki jih oblikuje s prefinjeno ironijo in poznavanjem človeške narave. Med pomembnejšimi vlogami so bile Profesor v Kozakovem Profesorju Klepcu, Pantalone v Goldonijevem Lažniku, Rameaujev nečak v odrski priredbi isoimenskega Diderotovega dela, Hvastja v Cankarjevih Hlapcih, Geront v Molierovih Scapinovih zvijačah ter naslovni junak v Mercejevem Flintu in v Molierovem Sganarelu. Nastopal je tudi v Shakespearovih igrah, kot so Milo za drago, Henrik IV, Sen kresne noči. Nastopal je tudi v filmih, na radiu in televiziji. Kot režiser je uspešno sodeloval z amaterskimi skupinami.


Na velikem platnu je med drugim zaigral v filmih Na svoji zemlji, Jara gospoda, Dolina miru, Tistega lepega dne, Naš avto, Samorastniki in Decembrski dež. Nastopal je tudi v TV igrah in nadaljevankah, kot so Noč na verne duše, Hlapec Jernej in njegova pravica, Dekameron, Odprava zelenega zmaja, bil je Ferenc v Utonilo je sonce.


Za vlogo Rameaujevega nečaka v odrski priredbi Diderotovega dela je leta 1967 prejel nagrado Prešernovega sklada, isto vlogo je leta 2008 kot merilo, ob katerem se v našem okolju merijo vsi poskusi monodrame, izpostavila tudi žirija, ki mu je podelila Borštnikov prstan. Leta 1972 je prejel Borštnikovo nagrado za igro za vlogo Geronta in leta 2002 častni znak svobode RS. Iz gledališkega življenja je objavil dve knjigi, poleg spominov na prva leta tržaškega gledališča še spomine na partizansko gledališče v knjigi Frontniki (1980).


Njegov sin Iztok je igralec in režiser, ustanovil je Gledališče za otroke in mlade v Ljubljani, ki je nekoč delovalo v Španskih borcih, zdaj vodi Valič teater. Njegova vnuka sta igralec Domen in komik Vid Valič.

Video

Podelitev Borštnikovega prstana 2008

Vloge v gledališču

1990-1999

    1980-1989

    1970-1979

    1960-1969

    • 1968 Pilad; Ajshil Oresteja
    • 1964 Blepiros; Aristofan Ženske v ljudski skupščini
    • 1964 Teddy Brewster; Kesselring Arzenik in stare čipke
    • 1964 Major Brumst; Georges Schehadé Zgodba o Vasku
    • 1963 Pietro; Dario Fo Arhangeli niso diplomanti
    • 1961 Prevratnež; Thomas Williams Mila ptica mladosti
    • 1961 Stari gospod; Eugene Ionesco Nosorogi
    • 1961 Valter Cmeriha; Bernard Brecht - Weill Opera za tri groše
    • 1960 Stepan; Nikolaj Vasiljevič Gogolj Ženitev
    • 1960 Nosan; William Shakespeare Sen kresne noči
    • 1960 Pee Wee Binnings; Thomas Williams Orfej se spušča

    1950-1959

    • 1959 Popiva; Marin Držić Boter Andraž
    • 1959 Šesti porotnik; Rose - budjuhn Dvanajst porotnikov
    • 1958 Belvedonski; Vladimir V. Majakovski Velika žehta
    • 1958 Kapitonič; Lev Nikolajevič Tolstoj - Volkov Ana Karenina
    • 1957 Mika Loladze; Bernard Brecht Kavkaški krog s kredo
    • 1957 Šerif Thomas; Thomas Nash Mojster za dež
    • 1956 Sivec; Jože Jerovšek Povečevalno steklo
    • 1955, 1956 Gadskil, Pistol; William Shakespeare Henrik IV.
    • 1955 Franjo Puceljsky; Marijan Matković Na koncu poti
    • 1955 Coke; Aleksander Bruckner Elizabeta Angleška
    • 1954 Pantalone; Carlo Goldoni Lažnik
    • 1954 Don Antonio; Luis de Molina Don Gil v zelenih hlačah
    • 1952 D´Estivet; Bernard Shaw Sveta Ivana
    • 1951 Profesor Klepec; Ferdo Kozak Profesor Klepec
    • 1951 Šipošić; Miroslav Krleža Vučjak
    • 1950 Silva; Johann Wolfgang Goethe Egmont

    1940-1949

    Vloge na filmu in televiziji

    Filmi

    • 1990 Decembrski dež, r. Bož Šprajc, Viba film in RTV Ljubljana
    • 1973 Radman; Ljubezen na odoru, r. Vojko Duletič, Viba film Ljubljana
    • 1967 Poštar; Grajski biki, r. Jože Pogačnik, Viba film Ljubljana
    • 1964 Nemški podoficir; Ne joči, Peter, r. France Štiglic, Viba film, Ljubljana
    • 1963 Samorastniki, r. Igor Pretnar, Triglav film, Ljubljana
    • 1962 Naš avto, r. František Čap, Triglav film Ljubljana
    • 1962 Pleskar, Tistega lepega dne, r. France Štiglic, Viba film Ljubljana
    • 1961 Zgubljenec; Družinski dnevnik, r. Jože Gale, Viba film Ljubljana
    • 1960 Tomaž; Akcija, r. Jane Kavčič, Triglav film Ljubljana
    • 1958 Dobro morje, r. Mirko Grobler, Triglav film Ljubljana
    • 1956 Dolina miru, r. France Štiglic, Triglav film, Ljubljana
    • 1955 Splavar; Tri zgodbe, r. Jane Kavčič, Triglav film, Ljubljana
    • 1953 Jara gospoda
    • 1952 Dalmatinska svatba
    • 1952 Sirk; Svet na Kajžarju, r. France Štiglic, Triglav film, Ljubljana
    • 1948 Na svoji zemlji, r. France Štiglic, Triglav film, Ljubljana

    TV igre in nadaljevanke

    • 1983 Julius Kugy
    • 1982 Ferlinc; Slike iz leta 1941
    • 1980-1981 Naša krajevna skupnost
    • 1980 Župnik; O grehu stare Jakovce
    • 1976-1978 Lojze Kalar; Poti in stranpoti
    • 1977 Grof; Barakarji
    • 1976 Odprava zelenega zmaja
    • 1975 Ferenc; Utonilo je sonce
    • 1974 Ulica treh rodov
    • 1974 Vest in pločevina
    • 1971-1972 Dekameron
    • 1970 Martin; Nabrežje
    • 1969-1970 Mali oglasi
    • 1968 Klovn Valentin; Pozabljeni klovn
    • 1966 Papler; Večerna šola
    • 1964 Konec afere
    • 1964 Jaga baba
    • 1962 Atomski ples
    • 1961 Hlapec Jernej in njegova pravica
    • 1958 Noč na verne duše

    Nagrade

    Bibliografija

    • Aleksander Valič: Frontniki. Ljubljana: Borec, 1980.
    • Aleksander Valič: Sanje in resničnost: spomini na prva leta Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Primorje: 1945-1947. Ljubljana: Mladika, 1999.

    Viri in literatura

    Zunanje povezave

    Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Aleksander_Valič&oldid=43869«

    Pripomočki

    Po wikiju

    Podpora

    Orodja

    Pogledi

    Imenski prostori