Saša Pavček: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Ustvarjalci|Pavček, Saša]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Pavček, Saša]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Pavček, Saša]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Pavček, Saša]]
[[Kategorija:Dramatika|Pavček, Saša]]
[[Kategorija:Avtorji|Pavček, Saša]]
[[Kategorija:Avtorji|Pavček, Saša]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Pavček, Saša]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Pavček, Saša]]
Vrstica 126: Vrstica 127:
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>


==Drame==
==Dramska besedila==
===naslovi===
*2006 ''[[Pod snegom]]''
*2006 ''[[Pod snegom]]''
*2005 ''[[Arija]]''
*2005 ''[[Arija]]''
*2004 ''[[Al' en al' dva?]]''
*2004 ''[[Al' en al' dva?]]''
*2003 ''[[Čisti vrelec ljubezni]]''
*2003 ''[[Čisti vrelec ljubezni]]''
''[[Na odru zvečer]]''
==Dramska besedila v tujih jezikih==
''[[Čisti vrelec ljubezni]]'' (makedonščina)
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>


===celotna besedila===
===Celotna besedila===
*{{Doc|Čisti_vrelec_ljubezni_slo.doc|Čisti vrelec ljubezni}}
*{{Doc|Čisti_vrelec_ljubezni_slo.doc|Čisti vrelec ljubezni}}
*{{Doc|Al_en_al_dva_slo.doc|Al' en al' dva?}}
*{{Doc|Al_en_al_dva_slo.doc|Al' en al' dva?}}

Redakcija: 11:46, 6. oktober 2010


Saša Pavček, diplomirana igralka, prvakinja SNG Drama Ljubljana in docentka za dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, kjer poučuje predmet umetniška beseda. Piše tudi dramska besedila.

Življenjepis

Rojena je bila v Ljubljani 1960, kjer je 1978 maturirala na gimnaziji Poljane. V gimnazijskih časih je bila članica Šentjakobskega gledališča in dramskega krožka v Pionirskem domu pri pedagoginji Dragi Ahačič. 1983 je diplomirala na , smer dramska igra in umetniška beseda. Po diplomi je približno dve leti uživala status svobodnega umetnika, 1985 pa se je zaposlila v SNG Drama v Ljubljani kot dramska igralka. V letih 1986 in 1987 se je študijsko izpopolnjevala v Parizu (študij Ecole de mime corporel dramatique in študij Ecole de l'acteur Florent). V šolskem letu 1996/97 je na Dramski šoli Barice Blenkuš, v šolskih letih 1997/98 in 1998/99 pa na Gledališki in lutkovni šoli v Ljubljani, poučevala predmet dramska igra. V šolskem letu 2001/02 je v Lutkovnem gledališču Ljubljana v okviru Igralske šole poučevala predmet umetniška beseda. Leta 2000 so ji podelili status igralke z izjemnimi umetniškimi dosežki in jo imenovali za prvakinjo SNG Drama v Ljubljani. 2003 je napisala svoj dramski prvenec Čisti vrelec ljubezni, ki je bil nominiran za Grumovo nagrado. 2004, 2005 in 2006 je obiskovala delavnice kreativnega dramskega pisanja pri reviji Sodobnost in v Prešernovem gledališču v Kranju. 2005 je dobila priznanje umetniških del za naziv docenta za dramsko igro in umetniško besedo na AGRFT, kjer je od 2006 je še dodatno zaposlena kot profesor umetniške besede. Leta 2005 je izšel tudi njen knjižni prvenec Na odru zvečer.

Vloge v gledališču

Publika ljubljanske Drame jo pozna kot igralko klasičnega in modernega repertoarja, kjer je med številnimi liki upodobila tudi: Uršulo v Strniševem Samorogu, Antigono v Jovanovićevi Antigoni, Marijo Stuart v istoimenski Schillerjevi drami, Gretchen v Taborijevem Mein Kampf, Ofelijo v Shakespearovem Hamletu, Varjo v Češnjevem vrtu in Irino v Treh sestrah A. P. Čehova, Agnes v Frielovem Plesu v avgustu, Slikarko Džicuko Honda v Mišimovem Obisku, Vito Sackville West v Atkinsonovi Viti in Virginiji, Eleonoro v Barkerjevi Uršuli, Dorothy v Jovanovićevem Eksibicionistu, Valery v McPhersnovem Jezu, Valerie v Zgodbah iz Dunajskega gozda O. von Horvatha, Aurelio v Rezinem Španskem komadu, Leonido v Labichovem Šparovčku itd. Kot gostja je nastopila v uprizoritvah SSG Trst (Katica v Kovačevićevem Radovanu Tretjem), PDG Nova Gorica (Bogomila v Krstu pri Savici Dominika Smoleta). V Gledališču Koper je bila Krčmarica Mirandolina v istoimenski Goldonijevi komediji. V produkciji Primorskega poletnega festivala pa je kot igralka in avtorica priredbe besedila Marjana Tomšiča oblikovala večkrat nagrajeno uspešnico Bužec on, bušca jaz. Imela je tudi številne recitale umetniške besede in samostojne igralske nastope v tujini.

2001–

  • 2008 Ana Živana Tavčar Simčič; Branislav Nušić Gospa ministrica, r. Dušan Jovanović, SNG Nova Gorica
  • 2008 Regan; William Shakespeare Kralj Lear, r. Mile Korun, SNG Drama Ljubljana
  • 2008 Tamora, kraljica Gotov, po poroki s Saturninom rimska cesarica; William Shakespeare Tit Andronik, r. Diego de Brea, SNG Drama Ljubljana
  • 2007 Véronique Houillé; Yasmina Reza Bog masakra, r. Janusz Kica, SNG Drama Ljubljana
  • 2007 Elmira, Orgonova žena; Jean-Baptiste Poquelin Molière Tartuffe, r. Dušan Jovanović, SNG Drama Ljubljana
  • 2006 Leonida; Eugene Labiche/Botho Strauss Šparovček, r. Martin Kušej, SNG Drama Ljubljana
  • 2006 Anja, operna pevka; Meta Hočevar Smoletov vrt, r. Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana
  • 2006 Vojvodinja Terska; Lev Nikolajič Tolstoj Ana Karenina, r. Dušan Jovanović, SNG Drama Ljubljana
  • 2005 Aurelia; Yasmina Reza En španski komad, r.Janusz Kica, SNG Drama Ljubljana
  • 2005 Dr. Stella Scofield; Boštjan Tadel Anywhere out of this World, r. Ivana Djilas, SNG Drama Ljubljana
  • 2004 Mati, Neapeljska kraljica; Marcel Proust Iskanje izgubljenega časa, r. Dušan Jovanović, SNG Drama Ljubljana
  • 2004 Valerie; Ödön von Horvath Zgodbe iz Dunajskega gozda, r. Janusz Kica, SNG Drama Ljubljana
  • 2004 Katerina Osipovna Hohlakova; Fjodor Mihajlovič Dostojevski Bratje Karamazovi, r. Mile Korun, SNG Drama Ljubljana
  • 2003 Anamarija; Saša Pavček Čisti vrelec ljubezni, r. Dušan Jovanović, SNG Drama Ljubljana
  • 2003 Polina Andrejevna; Anton Pavlovič Čehov Utva, r. Nikita Milivojević, SNG Drama Ljubljana
  • 2003 Mirandolina; Carlo Goldoni Krčmarica Mirandolina, r. Katja Pegan, Gledališče Koper
  • 2003 Grofica; Pierre de Marivaux Volilo, r. Dušan Jovanović, Gledališče Koper
  • 2002 Vera; Janusz Głowacki Četrta sestra, r. Slobodan Unkovski, SNG Drama Ljubljana
  • 2001 Dorothy Jackson; O. J. Traven Ekshibicionist, r. Dušan Jovanović, SNG Drama Ljubljana
  • 2001 Gospodična Bürstner; Franz Kafka Proces, r. Janusz Kica, SNG Drama Ljubljana
  • 2001 Valerie; Conor McPherson Jez, r. Mile Korun, SNG Drama Ljubljana

1991–2000

  • 2000 Arsinoa; Jean Baptiste Poquelin Moliere Ljudomrznik, r. Slobodan Unkovski, SNG Drama Ljubljana
  • 2000 Leonora; Howard Barker Uršula, r. Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana
  • 1999 Rdečelasa tajnica; Sergi Belbel Po dežju, r. Barbara Hieng Samobor, SNG Drama Ljubljana
  • 1999 Vita Sackville-West; Eileen Atkins Vita & Virginia, r. Boris Cavazza, SNG Drama Ljubljana
  • 1999 Cesarica Avstrijska; Howard Barker Evropejci. Krčevita pot k ljubezni, r. Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana
  • 1998 Luča; Marjan Tomšič in Saša Pavček Bužec on, bužca jaz, r. Boris Cavazza, Primorski poletni festival Koper
  • 1998 Estrella; Pedro Calderon de la Barca Življenje je sen, r. Janusz Kica, SNG Drama Ljubljana
  • 1998 Varja; Anton Pavlovič Čehov Češnjev vrt, SNG Drama Ljubljana
  • 1997 Džicuko Honda; Jukio Mišima in Meta Hočevar Obisk, r. Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana
  • 1997 Zaratuštrova senca; Ivo Svetina Tako je umrl Zaratuštra, r. Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana
  • 1997 Neznanka; Dušan Jovanović Kdo to poje Sizifa, r. Dušan Jovanović, SNG Drama Ljubljana
  • 1996 Joan Webber; David Mamet Seksualne perverzija v Chicagu, r. Matjaž Zupančič, SNG Drama Ljubljana
  • 1996 več vlog; Peter Handke Ura, ko nismo ničesar vedeli drug o drugem, r. Ernst M. Binder, SNG Drama Ljubljana
  • 1995 Irina; Anton Pavlovič Čehov Tri sestre, r. Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana
  • 1995 Zborovalka; Ivan Cankar Hlapci, r. Mile Korun, SNG Drama Ljubljana
  • 1994 Olga; Dušan Jovanović Uganka korajže, r. Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana
  • 1994 Ofelija; William Shakespeare Hamlet, r. Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana
  • 1994 Sestra Bogomila; Dominik Smole Krst pri Savici, r. Janez Pipan, PDG Nova Gorica
  • 1993 Antigona; Dušan Jovanović Antigona, SNG Drama Ljubljana
  • 1993 Anin glas; Ivan Cankar Pisma Ani, SNG Drama Ljubljana
  • 1993 Agnes; Brian Friel Ples v avgustu, SNG Drama Ljubljana
  • 1993 Emilija; Arthur Schnitzler Anatol, r. Zvone Šedlbauer, SNG Drama Ljubljana
  • 1992 Uršula; Gregor Strniša Samorog, r. Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana
  • 1991 Majorka; Jakob Michael Reinhold Lenz Domači učitelj ali prednosti privatne vzgoje, r. Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana
  • 1991 Smrt, Demon; Ariano Suassuna Testament blagega psa, SNG Drama Ljubljana
  • 1991 več vlog; Henrik Ibsen Peer Gynt, r. Slobodan Unkovski, SNG Drama Ljubljana
  • 1991 Recitatorka; Gledališki antibarbarus, SNG Drama Ljubljana
  • 1991 Prva in druga ayola; Federico García Lorca Donji Rositi: ali Kaj pravijo rože, SSG Trst
  • 1991 Giacinta; Carlo Goldoni Počitniška trilogija, SNG Drama Ljubljana

1980–1990

  • 1990 Ona, on, ono; Fiona Templeton You – the City/Na tvojem mestu, EG Glej
  • 1990 Marija; Ödon von Horváth Vera ljubezen upanje, SNG Drama Ljubljana
  • 1990 Gretchen; George Tabori Mein Kampf, SNG Drama Ljubljana
  • 1990 Natalija Oranijska; Heinrich von Kleist Princ Homburški, SNG Drama Ljubljana
  • 1989 Čaplja; Vasilij Pavlovič Aksjonov Čaplja, SNG Drama Ljubljana
  • 1989 Natakarica; Dragoslav Mihailović Ko so cvetele buče, SNG Drama Ljubljana
  • 1989 Kurtizana; William Shakespeare Komedija zmešnjav, SNG Drama Ljubljana
  • 1989 Marija Stuart; Friedrich Schiller Marija Stuart, SNG Drama Ljubljana
  • 1986 Eleonore; Stanislawa Przybyszewska Dantonov primer, SNG Drama Ljubljana
  • 1986 Helena; William Shakespeare Sen kresne noči, SNG Drama Ljubljana
  • 1986 Nevestina sestra; Bertolt Brecht Malomeščanska svatba, SNG Drama Ljubljana
  • 1986 Marlena; Caryl Churchill Punce in pol, r. Helena Zajc, SNG Drama Ljubljana
  • 1985 Komet, Muca, Basova; Boris A. Novak Mala in velika Luna, SNG Drama Ljubljana
  • 1985 Lampito; Dominik Smole Igra za igro, SNG Drama Ljubljana
  • 1985 Dekle; Pavel Kohout Marija se bori z angeli, SNG Drama Ljubljana
  • 1985 Armande Béjart; Mihail Bulgakov Molière, SNG Drama Ljubljana
  • 1984 Uršula; Georges Feydeau Barillonova poroka, SNG Drama Ljubljana
  • 1984 Volk; Denis Poniž Nočni čuvaj v živalskem vrtu, Slovensko mladinsko gledališče
  • 1984 Katica; Dušan Kovačević Radovan Tretji, SSG Trst
  • 1983 Nevesta v črnem; Edvard Kocbek Tišina osmega jutra, SNG Drama Ljubljana
  • 1983 Germaine; Roland Dubillard Naivne lastovke, SNG Drama Ljubljana
  • 1983 Alenka; Alojz Rebula Hribi, pokrijte nas, SSG Trst
  • 1983 Terezka; Carlo Goldoni Primorske zdrahe, Delovna skupnost gledališčnikov Slovenije, Italije
  • 1982 Aksjuša; Aleksander Nikolajevič Ostrovski Gozd, SNG Drama Ljubljana
  • 1982 Služkinja; Eugene Ionesco Učna ura (CD), AGRFT
  • 1982 Govorica telesa (CD), AGRFT
  • 1982 Ana; Harold Pinter Stari časi, AGRFT
  • 1982 Mary; Mary O'Malley Mili bog v nebesih, Mestno gledališče ljubljansko
  • 1981 več vlog; Ljubiša Ristić Missa v a-molu, Slovensko mladinsko gledališče
  • 1980 Agripina; Jean Racine Britanik (Mala drama), AGRFT
  • 1980 Ana; Ferdo Kozak Profesor Klepec, SNG Drama Ljubljana
  • 1980 Julija; William Shakespeare Milo za drago, SNG Drama Ljubljana
  • 1980 Bela; Radovan Ivšić Kralj Gordogan, EG Glej

Vloge na filmu in televiziji

Vloge na filmu

  • 1979 Iskanja, r. M. Klopčič (Strežnica)
  • 1980 Nasvidenje v naslednji vojni, r. Ž. Pavlović (Igralka)
  • 1984 Dediščina, r. M. Klopčič (Učiteljica)
  • 1988 Odpadnik, r. B. Šprajc (Nina)
  • 1990 Decembrski dež, r. B. Šprajc (Mojca Korošec)

Vloge na televiziji

  • 1979/80 Geniji in genijalci nadaljevanka (Pesnica)
  • 1984/85 Kovič & Novak Maček Muri in Muca Maca TV musical (Muca Mica)
  • 1984/85 Peroci Pepelka (Pepelka)
  • 1985/86 Peršak Podnajemniki (Amalija)
  • 1985/86 Zei Recepcija (Zvonka)
  • 1998/99 Pripovedke iz medenega cvetličnjaka nadaljevanka (Mojca Korošec)
  • 1999/00 Dekleva Peta hiša na levi nadaljevanka (Mama), 10 epizod
  • 2000/01 Dekleva Peta hiša na levi (Mama), 10 epizod
  • 2001/02 Kmecl Dr. France Prešeren (Poljakinja Krobathova) nadaljevanka, 3. epizoda

Dramska besedila

Na odru zvečer

Dramska besedila v tujih jezikih

Čisti vrelec ljubezni (makedonščina)

Celotna besedila

Radijske igre

Značilnosti njenih dram

Za dramatiko Saše Pavček so značilni motivi stigme (stigmatizacija duševno prizadetega Marina v Vrelcu, obremenjenost s tujci, posebej s tistimi iz 'severne unije' v drami Al' en al' dva?, stigmatizirani južnjaki v Ariji, stigmatizacija Martina zaradi hudega, ki naj bi ga povzročil Mali v drami Pod snegom), prešuštva (prešustvujejo Anamarija, Peter, Alen, Pavlca, Martin pa prešuštvuje nevedno) in odsotnosti enega od staršev, ki igra veliko vlogo pri zapletu (Marinova mama, Alenova mama, Malin oče). Ti motivi kažejo na siceršnjo pomembno vlogo družine v njenih dramah. Moški liki imajo željo po tem, da bi bili povsod prvi (Peter, Alan), ženski pa po priznanju njihovega dela (Anamarija, MM). Konci dram so vselej vsaj delno odprti.

Jezik v dramah Saše Pavček je vse kaj drugega kot običajen. V Vrelcu je močno zvrstno in narečno zaznamovan, v drami Al' en al' dva? sploh pretežno narečen, dialogi v drami Pod snegom pa so napisani v privzdignjeni, verzni obliki.

Konci so povsod vsaj delno odprti.

Blaž Lukan je v skupni oceni dram Saše Pavček (Pod snegom za časa ocene še ni bila napisana), ki je objavljena v njeni knjigi Na odru zvečer, zapisal, da "njena dramatika raste iz njenega igralskega ustvarjanja" in da je "/.../ šele na odru /.../ lahko igralec sam in sam svoj, čeprav – /.../ paradoks – vselej pred neizogibnimi očmi drugega." Od tod izvira tudi "/t/ema /.../ paradoksne identitete, ki /.../ je /.../ skupna tako Sašinim esejističnim refleksijam kot tudi njenim dramskim delom. A ko govorimo o identiteti oziroma enotnosti, moramo hkrati govoriti tudi o razcepljenosti oziroma podvojenosti. Marino, fizično odsotni, a v resnici nenehno navzoči junak Čistega vrelca ljubezni, je duševno "prizadet", torej neenoten in nepopoln, vendar kljub temu najčistejši lik v drami. Alen, dvojni junak komedije Al' en al' dva?, je šele v svoji podvojenosti celovit, šele prekrivajoča se podoba ločenih, pa ponovno najdenih dvojčkov (izvirna variacija starodavnega komedijskega motiva!) pred gledalcem ustvari sliko sicer nekoliko bizarnega, a vendarle enotnega lika. In navsezadnje je operna pevka MM v Ariji usodno razcepljena na dvoje /.../: na svojo uglajeno zunanjo podobo in surovo notranjo resničnost."

Nagrade

Za svoje delo je prejela prek dvajset nagrad in nominacij.

Nominacije

  • 2005 Nominacija za nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo za komedijo Al’ en al’ dva?
  • 2003 Nominacija za nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo za dramski prvenec Čisti vrelec ljubezni
  • 2001 Nominacija za najboljšo TV-igralko – Viktor za vlogo mame v TV-nanizanki Peta hiša na levi
  • 1993 Nominacija za Slovenko leta za vloge odigrane v SNG Drama

Bibliografija

  • 2006 Kladenec poln ljubov, Sovremena slovenečka drama [1]
  • 2006 Izgovorjena beseda, Zbornik [2]
  • 2005 Za dolg potek roke po živalski koži, Ampak [3]
  • 2005 Na odru zvečer [4]
  • 2005 Igranje ali pisanje?, Stop [5]
  • 2005 Al' en al' dva?, Sodobnost [6]
  • 2003 Na odru zvečer, Gledališki list SNG. Drama [7]
  • 2003 Čisti vrelec ljubezni [8]
  • 2003 Čisti vrelec ljubezni, Gledališki list SNG. Drama [9]
  • 2003 Beseda je resnica in svetloba bitja, Gledališki list SNG. Drama [10]
  • 2002 Praprot in vrtnice garderoberke Ane Kačič, Gledališki list SNG. Drama [11]
  • 2001 Iskrenost je zame zakon, 7D [12]
  • 2000 Saša Pavček, igralka, Sodobnost [13]
  • 2000 Saša Pavček, Stop [14]
  • 2000 Avtoportret, Sodobnost [15]
  • 1998 Saša Pavček, Mag [16]
  • 1992 Saša Pavček, Stop [17]

Viri in literatura

Blaž Lukan: Besede iz vrelca ljubezni. Saša Pavček: Na odru zvečer. Dob pri Domžalah: Miš, 2005. 161–64. [18]

Zunanje povezave

Kontakt

sasa.pavcek at guest.arnes.si