Petra Pogorevc: Razlika med redakcijama

 
(18 vmesnih redakcij istega uporabnika ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
<div style="float: right">[[Slika:Sigledal2-1-.jpg‎|Petra Pogorevc, foto Damjan Švarc]]</div>
<div style="float: right">[[Slika:Petra Pogorevc foto Peter Giodani.jpg|frame|thumbnail|Foto: Peter Giodani]]</div>
[[Kategorija:Kritiki, teatrologi, teoretiki, raziskovalci in publicisti|Pogorevc, Petra]]
[[Kategorija:Kritiki, teatrologi, teoretiki, raziskovalci in publicisti|Pogorevc, Petra]]
[[Kategorija:Prevajalci|Pogorevc, Petra]]
[[Kategorija:Prevajalci|Pogorevc, Petra]]
[[Kategorija:Dramaturgi|Pogorevc, Petra]]
[[Kategorija:Dramaturgi|Pogorevc, Petra]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Pogorevc, Petra]]
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Petra Pogorevc se je rodila 30. 1. 1972. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Leta 1993 je začela delovati v slovenskem kulturnem prostoru kot novinarka, kritičarka, publicistka in prevajalka, v ospredju njenega zanimanja pa sta bila vseskozi drama in gledališče. Petnajst let je pisala gledališke kritike za časopis ''Dnevnik'' ter objavljala članke s področja gledališča v domačih in tujih strokovnih revijah. Za kritiško-esejistična besedila v rubriki Gledališki dnevnik, ki jih je za revijo ''Sodobnost'' pisala od leta 2004 do leta 2007, ji je Društvo slovenskih pisateljev leta 2005 podelilo [[Stritarjeva nagrada|Stritarjevo nagrado]]. Kot novinarka je od leta 2000 do leta 2002 delovala tudi na Televiziji Slovenija, kjer je pripravljala prispevke za oddajo Studio City.  
Petra Pogorevc se je rodila 30. 1. 1972. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1993 je začela delovati v slovenskem kulturnem prostoru kot novinarka, kritičarka, publicistka in prevajalka, v ospredju njenega zanimanja pa sta bila vseskozi drama in gledališče. Petnajst let je pisala gledališke kritike za časopis ''Dnevnik'' ter objavljala članke s področja gledališča v domačih in tujih strokovnih revijah. Za kritiško-esejistična besedila v rubriki Gledališki dnevnik, ki jih je za revijo ''Sodobnost'' pisala od leta 2004 do leta 2007, ji je Društvo slovenskih pisateljev leta 2005 podelilo Stritarjevo nagrado. Kot novinarka je od leta 2000 do leta 2002 delovala tudi na Televiziji Slovenija, kjer je pripravljala prispevke za oddajo Studio City.  


Leta 2000 je začela sodelovati z zavodom [[Maska|Maska Ljubljana]], sprva kot članica uredništva in pomočnica odgovornega urednika revije ''Maska'', od leta 2004 do leta 2006 pa kot vodja založništva. Leta 2001 je samostojno uredila številko revije Maska na temo Nova evropska dramatika, leta 2006 pa skupaj z Bojano Kunst zbornik teoretskih razprav ''Sodobne scenske umetnosti'' (zbirka Transformacije). Aktivno se je udeleževala tudi festivalov. Na Tednu slovenske drame v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]] je bila od leta 2000 do leta 2002 selektorica, leta 2003 pa je vodila mednarodni program in gostila več uglednih imen iz angleškega prostora: založnika Nicka Herna, kritika Aleksa Sierza, dramatika Martina Crimpa in literarnega menedžerja gledališča Royal Court Grahama Whybrowa. Na [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] je leta 2002 z [[Matej Bogataj|Matejem Bogatajem]] vodila pogovore o tekmovalnih predstavah, leta 2004 in 2005 je bila članica, leta 2006 pa predsednica strokovne žirije tega osrednjega slovenskega gledališkega festivala.


Leta 2000 je začela sodelovati z [[Maska|zavodom Maska Ljubljana]], sprva kot članica uredništva in pomočnica odgovornega urednika revije Maska, od leta 2004 do leta 2006 pa kot vodja založništva. Leta 2001 je samostojno uredila številko revije Maska na temo Nova evropska dramatika, leta 2006 pa skupaj z [[Bojana Kunst|Bojano Kunst]] zbornik teoretskih razprav Sodobne scenske umetnosti (zbirka Transformacije). Aktivno se je udeleževala tudi festivalov. Na [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]] je bila od leta 2000 do leta 2002 selektorica, leta 2003 pa je vodila mednarodni program in gostila več uglednih imen iz angleškega prostora: založnika Nicka Herna, kritika Aleksa Sierza, dramatika Martina Crimpa in literarnega menedžerja gledališča Royal Court Grahama Whybrowa. Na [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] je leta 2002 z [[Matej Bogataj|Matejem Bogatajem]] vodila pogovore o tekmovalnih predstavah; leta 2004 in 2005 je bila članica, leta 2006 pa predsednica strokovne žirije tega osrednjega slovenskega gledališkega festivala.
Od leta 2007 je zaposlena v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] kot dramaturginja in urednica hišne zbirke Knjižnica MGL. Kot praktična dramaturginja je doslej sodelovala z mnogimi vidnimi domačimi in tujimi režiserji, med drugim z [[Mateja Koležnik|Matejo Koležnik]], [[Barbara Hieng Samobor|Barbaro Hieng Samobor]], [[Ivica Buljan|Ivico Buljanom]], [[Diego de Brea|Diegom de Breo]], [[Mile Korun|Miletom Korunom]], [[Anja Suša|Anjo Suša]], [[Jernej Lorenci|Jernejem Lorencijem]] in [[Nina Rajić Kranjac|Nino Rajić Kranjac]]. V teatrološki zbirki Knjižnica MGL je v zadnjih desetih letih uredila preko dvajset knjig s področja teorije, zgodovine in prakse gledališča, plesa in drugih oblik scenskih umetnosti, med katerimi so izvirna ([[Nebojša Pop Tasić|Nebojša Pop-Tasić]], Svetlana Slapšak, [[Alen Jelen]], [[Maja Šorli]], [[Katja Legin]], [[Mile Korun]], [[Ivo Svetina]] idr.) in prevodna dela (Josette Féral, Ivana Sajko, André Lepecki, Valère Novarina, Patrice Pavis, Almir Bašović, Jens Roselt, Darko Suvin idr.) Avtorsko soustvarila je zbornika besedil ''Drama, tekst, pisava'' (s [[Tomaž Toporišič|Tomažem Toporišičem]], 2008) in ''Maks, vezni igralec mesta'' (z Ingo Remeta, 2013). Za vodenje Knjižnice MGL ji je [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije]] podelilo Bršljanov venec za umetniške dosežke v letu 2016.
 
 
Od leta 2007 je zaposlena v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] kot dramaturginja in urednica hišne zbirke Knjižnica MGL. Kot praktična dramaturginja je doslej sodelovala z mnogimi vidnimi domačimi in tujimi režiserji, med drugim z [[Mateja Koležnik|Matejo Koležnik]], [[Barbara Hieng Samobor|Barbaro Hieng Samobor]], [[Diego de Brea|Diegom de Breo]], [[Ivica Buljan|Ivico Buljanom]], [[Mile Korun|Miletom Korunom]], [[Anja Suša|Anjo Suša]] in [[Jernej Lorenci|Jernejem Lorencijem.]] V zbirki Knjižnica MGL je doslej uredila petnajst knjig s področja teorije in prakse sodobnih scenskih umetnosti, med katerimi so tako izvirna ([[Nebojša Pop Tasić|Nebojša Pop-Tasić]], Svetlana Slapšak, [[Alen Jelen]] idr.) kot prevodna dela (Josette Féral, Ivana Sajko, André Lepecki, Valère Novarina, Patrice Pavis idr.) ter avtorsko soustvarila zbornika ''Drama, tekst, pisava'' (s [[Tomaž Toporišič|Tomažem Toporišičem]], 2008) in ''Maks, vezni igralec mesta'' (z Ingo Remeta, 2013).


==Dramaturgije==
==Dramaturgije==
{{#dynamic_content:rep | person | 7441 | dramaturgies}}
===2011-===
*2017 Liliana Corobca ''KINDERLAND'', r. [[Daniel Day Škufca]], [[MGL]]
*2016 [[Mile Korun]] ''SVETOVALEC'', r. [[Nina Rajić Kranjac]], MGL
{{#dynamic_content:rep | person | 7441 | dramaturgies | 2011-2030}}
===2001-2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 7441 | dramaturgies | 2001-2010}}


==Soavtorstvo==
==Soavtorstvo==
Vrstica 25: Vrstica 29:


==Bibliografija strokovnih člankov, esejev in razprav (izbor)==
==Bibliografija strokovnih člankov, esejev in razprav (izbor)==
*2017 Jajce, igra, obred. V: ''Liliana Corobca, Kinderland'', gledališki list MGL
*2016 Hamlet na Slovenskem. V: ''Hamlet na Slovenskem'', katalog razstave ob 400-letnici smrti Williama Shakespeara, Slovenski gledališki inštitut
*2012 Igralec v retrovizorju. V: Joseph R. Roach, ''Igralčeva strast'', Knjižnica MGL  
*2012 Igralec v retrovizorju. V: Joseph R. Roach, ''Igralčeva strast'', Knjižnica MGL  
*2012 Rojstvo zbirke znotraj gledališča. V: ''Pogledi na delo Dušana Moravca'', Dokumenti SGM 49/90
*2012 Rojstvo zbirke znotraj gledališča. V: ''Pogledi na delo Dušana Moravca'', Dokumenti SGM 49/90
Vrstica 57: Vrstica 63:


==Nagrade==
==Nagrade==
*2017 [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije|Bršljanov venec priznanje ZDUS]] za umetniške dosežke v letu 2016 za vodenje Knjižnice MGL
*2017 [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije|Bršljanov venec priznanje ZDUS]] za umetniške dosežke v letu 2016 za vodenje Knjižnice MGL, {{Pdf|Priznanja_ZDUS_2017.pdf|Obrazložitev}}
*2005 [[Stritarjeva nagrada]] za kritiško-esejistična besedila v rubriki Gledališki dnevnik v reviji Sodobnost
*2005 [[Stritarjeva nagrada]] za kritiško-esejistična besedila v rubriki Gledališki dnevnik v reviji Sodobnost
 
==Galerija==
<gallery>
Slika:Sigledal2-1-.jpg|Foto: Damjan Švarc
</gallery>
==Literatura in viri==
==Literatura in viri==


Vrstica 66: Vrstica 75:
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/dramatur%C5%A1ke-bli%C5%BEine Dramaturške bližine - www.sigledal.org, 12.11.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/dramatur%C5%A1ke-bli%C5%BEine Dramaturške bližine - www.sigledal.org, 12.11.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/bistvena-je-izku%C5%A1nja-delovanja Bistvena je izkušnja delovanja - www.sigledal.org, 22.11.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/bistvena-je-izku%C5%A1nja-delovanja Bistvena je izkušnja delovanja - www.sigledal.org, 22.11.2010]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/petra-pogorevc-bere-sodobno-slovensko-dramo Petra Pogorevc bere sodobno slovensko dramo - www.sigledal.org, 19.05.2017]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174476760 Dramaturška križišča: Petra Pogorevc, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 13.06.2017]
*[https://www.vecer.com/ena-najstarejsih-teatroloskih-zbirk-v-evropi-6605532 Ena najstarejših teatroloških zbirk v Evropi - www.vecer.com, 02.11.2018]
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/174577111 Petra Pogorevc, oddaja Nočni obisk - www.rtvslo.si, 21.11.2018]

Trenutna redakcija s časom 09:30, 16. december 2018

Foto: Peter Giodani

Življenjepis

Petra Pogorevc se je rodila 30. 1. 1972. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1993 je začela delovati v slovenskem kulturnem prostoru kot novinarka, kritičarka, publicistka in prevajalka, v ospredju njenega zanimanja pa sta bila vseskozi drama in gledališče. Petnajst let je pisala gledališke kritike za časopis Dnevnik ter objavljala članke s področja gledališča v domačih in tujih strokovnih revijah. Za kritiško-esejistična besedila v rubriki Gledališki dnevnik, ki jih je za revijo Sodobnost pisala od leta 2004 do leta 2007, ji je Društvo slovenskih pisateljev leta 2005 podelilo Stritarjevo nagrado. Kot novinarka je od leta 2000 do leta 2002 delovala tudi na Televiziji Slovenija, kjer je pripravljala prispevke za oddajo Studio City.

Leta 2000 je začela sodelovati z zavodom Maska Ljubljana, sprva kot članica uredništva in pomočnica odgovornega urednika revije Maska, od leta 2004 do leta 2006 pa kot vodja založništva. Leta 2001 je samostojno uredila številko revije Maska na temo Nova evropska dramatika, leta 2006 pa skupaj z Bojano Kunst zbornik teoretskih razprav Sodobne scenske umetnosti (zbirka Transformacije). Aktivno se je udeleževala tudi festivalov. Na Tednu slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj je bila od leta 2000 do leta 2002 selektorica, leta 2003 pa je vodila mednarodni program in gostila več uglednih imen iz angleškega prostora: založnika Nicka Herna, kritika Aleksa Sierza, dramatika Martina Crimpa in literarnega menedžerja gledališča Royal Court Grahama Whybrowa. Na Borštnikovem srečanju je leta 2002 z Matejem Bogatajem vodila pogovore o tekmovalnih predstavah, leta 2004 in 2005 je bila članica, leta 2006 pa predsednica strokovne žirije tega osrednjega slovenskega gledališkega festivala.

Od leta 2007 je zaposlena v Mestnem gledališču ljubljanskem kot dramaturginja in urednica hišne zbirke Knjižnica MGL. Kot praktična dramaturginja je doslej sodelovala z mnogimi vidnimi domačimi in tujimi režiserji, med drugim z Matejo Koležnik, Barbaro Hieng Samobor, Ivico Buljanom, Diegom de Breo, Miletom Korunom, Anjo Suša, Jernejem Lorencijem in Nino Rajić Kranjac. V teatrološki zbirki Knjižnica MGL je v zadnjih desetih letih uredila preko dvajset knjig s področja teorije, zgodovine in prakse gledališča, plesa in drugih oblik scenskih umetnosti, med katerimi so izvirna (Nebojša Pop-Tasić, Svetlana Slapšak, Alen Jelen, Maja Šorli, Katja Legin, Mile Korun, Ivo Svetina idr.) in prevodna dela (Josette Féral, Ivana Sajko, André Lepecki, Valère Novarina, Patrice Pavis, Almir Bašović, Jens Roselt, Darko Suvin idr.) Avtorsko soustvarila je zbornika besedil Drama, tekst, pisava (s Tomažem Toporišičem, 2008) in Maks, vezni igralec mesta (z Ingo Remeta, 2013). Za vodenje Knjižnice MGL ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo Bršljanov venec za umetniške dosežke v letu 2016.

Dramaturgije

2011-

2001-2010

Soavtorstvo

  • 2013 Maks, vezni igralec mesta (ur. Petra Pogorevc in Inga Remeta), Knjižnica MGL
  • 2008 Drama, tekst, pisava (ur. Petra Pogorevc in Tomaž Toporišič), Knjižnica MGL
  • 2006 Sodobne scenske umetnosti (ur. Bojana Kunst in Petra Pogorevc), Maska Ljubljana

Prevodi

  • 2004 Aleks Sierz, Gledališče »u fris«, Knjižnica MGL
  • 2002 Stelarc: Politična proteza in vednost telesa (ur. Marina Gržinić), Maska Ljubljana

Bibliografija strokovnih člankov, esejev in razprav (izbor)

  • 2017 Jajce, igra, obred. V: Liliana Corobca, Kinderland, gledališki list MGL
  • 2016 Hamlet na Slovenskem. V: Hamlet na Slovenskem, katalog razstave ob 400-letnici smrti Williama Shakespeara, Slovenski gledališki inštitut
  • 2012 Igralec v retrovizorju. V: Joseph R. Roach, Igralčeva strast, Knjižnica MGL
  • 2012 Rojstvo zbirke znotraj gledališča. V: Pogledi na delo Dušana Moravca, Dokumenti SGM 49/90
  • 2012 Zaklenjena ljubezen. V: Zalka Grabnar Kogoj, Okno, KD Integrali
  • 2007 Z druge strani rampe. Gledališki dnevnik. V: revija Sodobnost 71/5
  • 2007 Srčni zakon gledališča. Gledališki dnevnik. V: revija Sodobnost 71/4
  • 2007 Ozvezdja iz reflektorjev. Gledališki dnevnik. V: revija Sodobnost 71/2-3
  • 2007 Naše drame draž. Gledališki dnevnik. V: revija Sodobnost 71/1
  • 2006 Politično onkraj modernega. V: Sodobne scenske umetnosti, Maska Ljubljana
  • 2006 Od molka do imenika. Gledališki dnevnik. V: revija Sodobnost 70/12
  • 2006 Nanosi zgodovine. Gledališki dnevnik. V: revija Sodobnost 70/11
  • 2006 Poti do konca. Gledališki dnevnik. V: revija Sodobnost 70/9-10
  • 2006 Zaganjanje v molk. Gledališki dnevnik. V: revija Sodobnost 70/6
  • 2006 Kraljevič in princ. Gledališki dnevnik. V: revija Sodobnost 70/5
  • 2006 Eni mimo drugih. Gledališki dnevnik. V: revija Sodobnost 70/4
  • 2006 Ne(st)varna razmerja. Gledališki dnevnik. V: revija Sodobnost 70/3
  • 2006 Začarana začasnost. Gledališki dnevnik. V: revija Sodobnost 70/1-2
  • 2005 Svetovi med skrajnostmi. V: Martin Crimp, Kruto in nežno, gledališki list SNG Drama Ljubljana
  • 2005 Teater in teror. Gledališki dnevnik. V: revija Sodobnost 69/11-12
  • 2005 Prostori brez meja. Gledališki dnevnik. V: revija Sodobnost 69/10
  • 2005 Poletni odrski privezi. Gledališki dnevnik. V: revija Sodobnost 69/9
  • 2005 Dunajski slavnostni meni. Gledališki dnevnik. V: revija Sodobnost 69/7-8
  • 2005 Osvobojeno ozemlje umetnosti. Gledališki dnevnik. V: revija Sodobnost 69/5-6
  • 2005 Mini, komorno in mikro. Gledališki dnevnik. V: revija Sodobnost 69/2-3
  • 2005 Uprizarjanje robov. Gledališki dnevnik. V: revija Sodobnost 69/1
  • 2004 Dežela na koncu jezika. V: Bernard-Marie Koltès, Dvoboj med črncem in psi, gledališki list SNG Drama Ljubljana
  • 2004 Gledališka medsvetja. Gledališki dnevnik. V: revija Sodobnost 68/12
  • 2004 Samotni trening pogleda. Gledališki dnevnik. V: revija Sodobnost 68/11
  • 2003 Portret razseljene generacije. Beograjska trilogija Biljane Srbljanović. V: Dramatikon 4, Študentska založba
  • 2001 Med rožo in ščipom, med skednjem in potjo. V: Ivan Cankar, Lepa Vida, gledališki list MGL
  • 2001 Sarah Kane: Razdejani in Razmadežna – po obeh oseh jezika do bosanske vojne. V: revija Maska 16/5-6

Nagrade

Galerija

Literatura in viri

Zunanje povezave