Slovensko stalno gledališče Trst

Predstavitev gledališča

Kot poklicno repertoarno gledališče deluje SSG Trst od leta 1945. Njegovo poslanstvo se skozi zgodovino spreminja in če je bila od nekdaj njegova vloga povezana s slovenskim kulturnim življenjem v zamejstvu, igra gledališče danes pomembno vlogo pri povezovanju slovenske in italijanske kulture. Raznolik program, v katerega so vključene tudi predstave za otroke, sestavljajo predstave lastne produkcije, koprodukcijske predstave in predstave gostujočih slovenskih ustvarjalcev. Je eno izmed osmih italijanskih gledališč, ki ima status "teatro stabile". Velika dvorana ima 530 sedežev, januarja 2009 so otvorili Mali oder s 100 sedeži.

Zgodovina

po 1945

Že 2. in 3. decembra 1945 je v gledališču Fenice gledališče uprizorilo Cankar-Delakovo Jernejevo pravico, Jurčičevega Desetega brata in komedijo Scamplo D. Niccodemija. 21. julija 1957 je Odbor za gradnjo Kulturnega doma v Trstu dal vgraditi v temelje nove zgradbe v ulici Petronio 4 Spominsko listino. Do otvoritve Kulturnega doma pride 5. 12.1964. Začel se je dolgoletni postopek za pridobitev statusa javne ustanove. 17. julija 1977 ministrstvo za turizem in prireditve prizna SSG Trst status gledališke javnopravne ustanove.

do 1920

Prva predstava je bila 27. aprila 1902, ko so uprizorili Hahnovo spevoigro Čevljar baron. Zadnja predstava v Narodnem domu, pred njegovim požigom (13.7.1920) pa je bila Novačanova Veleja, premiera 29.4.1920. V tem obdobju je gledališče uprizorilo 245 dramskih del ter 19 del opernega, operetnega in baletnega programa. 1918 je bil za umetniškega vodjo imenovan Milan Skrbinšek, igralec, režiser in pedagog. V letih 1918-1920 je bilo kljub slabemu finančnemu položaju in nasprotovanju oblasti do Slovencev uprizorjenih kar 54 del. Med njimi tudi krstna uprizoritev Cankarjevih Hlapcev.

rojstvo

8. marca 1902 so tržaški Slovenci ustanovili Dramatično društvo in v njegovem okviru oblikovali slovensko stalno gledališko družino. Največje probleme je povzročalo pomanjkanje primerne gledališke dvorane. Zato je društvo vložilo vse svoje moči v izgradnjo Narodnega doma, ki je bil dograjen leta 1904 v samem središču mesta po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. Slavnostna otvoritev je bila 15. decembra 1904.

Direktorji, upravniki, umetniški vodje

• 2019- Danijel Malalan (direktor)
• 2016-2019 Barbara Briščik (direktor)
• 2012/2013 Diana Koloini (umetniški vodja)
• 2011/2012 Boris Kobal, Jaša Jamnik in Sergej Verč (umetniški vodje)
• 2009 Tomaž Ban (direktor), Primož Bebler (umetniški vodja)
• 2007 Tomaž Ban (direktor), Marko Sosič (umetniški vodja)
• 2006 Marjan Kravos (direktor), Zvone Šedlbauer (umetniški vodja)
• 1999-2003 Marko Sosič (ravnatelj in umetniški vodja)
• 1987-1999 Miroslav Košuta
• 1967-1987 Filibert Benedetič (upravnik)
• 1947-1960 Andrej Budal (upravnik), gledališče vodi skupaj z Jožetom Babičem

Člani ansambla

danes

Maja Blagovič, Nikla Petruška Panizon, Primož Forte, Tina Gunzek, Vladimir Jurc.

po 1945

Miha Baloh, Vojko Belšak, Livij Bogatec, Stanislava Bonisegna, Valo Bratina, Bogdana Bratuž, Miranda Caharija,Boris Cavazza, Stojan Colja,Ljudevit Crnobori, Polde Dežman, Štefka Drolc, Elhza Dujec-Barbič, Primož Ekart, Ivanka Erganec, Josip Fišer, Nada Gabrijelčič, Gregor Geč, Tone Gogala, Julij Guštin, Barbara Jakopič, Silvij Kobal,Aleš Kolar, Franko Korošec, Milan Košič,Srečko Košir, Zora Košuta Jug, Lidija Kozlovič, Mira Lampe, Gojmir Lešnjak,Neva Lipovec, Jožko Lukeš, Danijel Malalan, Edvard Martinuzzi, Slavica Mezgec Kraševec, Boris Mihalj, Alojz Milič, Rado Nakrst, Leli Pečar Nakrst,Vesna Pernarčič, Anton Petje, Janko Petrovec, Lučka Počkaj, Božo Podkrajšek, Vera Podkrajšek Remec, Anton Požar, Aleksej Pregarc, Igor Pretnar, Angela Rakar, Stane Raztresen, Zlata Rodošek, Adrijan Rustja, Belizar Sancin,Angela Sancin Dujec, Modest Sancin, Lelja Rehar Sancin, Mira Sardoč, Mario Sila, Velerja Sila, Vladoša Simčič, Ema Starc, Tea Starc, Stane Starišinič, Alojz Svete, Jože Tiran, Danilo Turk, Berta Ukmar, Bojan Umek, Aleksander Valič, Aleš Valič, Enest Zega, Irena Zubalič, Lara Komar, Maja Blagovič, Romeo Grebenšek, Tjaša Hrovat, Tadej Pišek.

Fotogalerija

• 

  foto: sms

• 

  foto: sms

• 

  foto: sms

• 

  foto: sms

• 

  foto: sms

na vrh

Bibliografija

• Slovensko stalno gledališče 1902-2002, Trst 2002
• Zbornik Slovensko stalno gledališče 1945-1985, Trst 1985
• Enciclopedia monografica del Friuli-Venezica Giulia, "Il teatro sloveno", 3. del, Videm 1981
• Filibert Benedetič: Uprizoritev ruiskih gledaliških del v slovenskem stalnem gledališču v Trstu od 1902 do 1973, doktorska disertacija, Ca'Foscari, Benetke 1973

Zunanje povezave

• Slovensko stalno gledališče Trst
• Ti in jaz mali medo - www.sigledal.org, 22.4.2010
• Neda Rusjan Bric: Eda-zgodba bratov Rusjan - www.sigledal.org, 9.4.2010
• Vroče! - www.sigledal.org, 8.5.2010
• Krize Slovenskega stalnega gledališča Trst - www.sigledal.org, 15.5.2010
• Posvet o Slovenskem stalnem gledališču - www.sigledal.org, 11.5.2010
• Bogomila Kravos o slovenskem gledališču v Trstu, oddaja ARS humana - www.rtvslo.si, 28.11.2016
• Pismo Slovenskemu stalnemu gledališču Trst, 17.11.2020