Anton Petje: Razlika med redakcijama

 
(22 vmesnih redakcij 4 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Ustvarjalci|Petje, Anton]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Petje, Anton]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Petje, Anton]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Petje, Anton]]
<div style="float: right">[[Slika:Anton_Petje_arhiv_ssg_trst.jpg|350px|Foto: arhiv SSG Trst]]</div>
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Igralec Anton Petje se rodil v Gabrovki, 30. oktobra 1932. Po diplomi na [[AGRFT Ljubljana|AGRFT]] v Ljubljani leta 1968 je sprva igral v [[SLG Celje|SLG]] v Celju in [[SNG Maribor|Drami Maribor]], leta 1970 pa postal član [[SSG Trst|SSG]] v Trstu. Uveljavil se je kot igralec značajsko zapletenih, večkrat pa tudi komičnih likov. Veliko je nastopal tako v filmih kot tudi v televizijskih in radijskih igrah.
Igralec Anton Petje se rodil v Gabrovki, 30. oktobra 1932. Uveljavil se je kot igralec značajsko zapletenih, večkrat pa tudi komičnih likov. Umrl je 24. novembra 2023 v 92. letu starosti.
 
"''Instinktiven, raziskovalec človekove duševnosti in odrske skrivnosti, do skrajnosti predan besedi in gledališki izraznosti, intelektualec, ki dramatikovo sporočilo in tekstovno predlogo spoštuje in ne zapušča njenih temeljnih okvirov in mej, jo pa umetniško razgradi in tolmači ter z osebno noto in videnjem posreduje vse tiste odtenke, ki sestavijo in oblikujejo enkraten lik.''" Tako je sebe in svoje dolgoletno ustvarjalno delo videl dolgoletni član Združenja dramskih umetnikov Slovenije, veliki slovenski dramski umetnik Anton Petje.
 
 
Svojo igralsko pot na profesionalnem odru je po študiju na [[AGRFT|ljubljanski akademiji]] in po treh letnikih medicinske fakultete začel v [[SLG Celje|Slovenskem ljudskem gledališču v Celju]] z vlogo v ''Kranjskih komedijantih'' [[Bratko Kreft|Bratka Krefta]] leta 1959. Na [[AGRFT]] v Ljubljani je diplomiral leta 1968. Od takrat je Anton Petje odigral na desetine vlog, dahnil svojim likom svojske razsežnosti, jih približal občinstvu najprej v [[SNG Maribor|Mariboru]], potem pa v [[SSG Trst|Trstu]]. V Slovenskem stalnem gledališču je deloval od leta 1970 z debutom v ''Amfitruu'' v režiji [[Jože Babič|Jožeta Babiča]] pa vse do upokojitve.
 
Polnih 36 let je Petje posredoval svoje mojstrstvo zamejski publiki, celotnemu primorskemu in slovenskemu prostoru. Bil je eden ključnih stebrov takrat znamenitega in številnega tržaškega ansambla, z galerijo vlog je dokazal, da je virtuoz detajla in da zna prepoznati tudi najbolj tenkočutne osebnostne poudarke. Anton Petje je oblikoval povsem sebi lasten slog igre, kar sta [[Dušan Moravec]] in [[Vasja Predan]] takole definirala: "''V Petjetovih vlogah, resnobnih ali komedijskih, se skriva posebna, petjetovska izraznost - nagnjenost in tudi ljubezen do raznovrstnih ostrin, tudi grotesknih izrisov, v katerih je bil v tržaškem gledališkem ansamblu zmeraj prvi med enakimi''".
 
Petje je oblikoval tudi najbolj zapletene, psihološko nenavadne in posebne like, pa naj bodo dramatično izrisani ali s komičnimi razsežnostmi. V tem smislu gre še posebej podčrtati na primer vloge Osvalda v Ibsenovih ''Strahovih'', Cankarjevega Ščuke, Georgea v Albeejevi drami ''Kdo se boji Virginie Woolf'', Stalina v Pownallovi ''Mojstrski lekciji'' in še številne druge, da ne govorimo o deležu, ki ga je imel pri risanju likov v delih besednih umetnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji.
 
Veliko je nastopal tako v filmih kot tudi v televizijskih in radijskih igrah. Leta 1962 je začel sodelovanje s filmsko kamero v delu ''Tistega lepega dne'' Franceta Štiglica, od takrat pa so se nastopi v celovečercih in televizijskih nadaljevankah, tudi tujih in v koprodukcijah, povzpeli na častitljivo številko 67. Omeniti gre tudi igralčevo vlogo v radijskih igrah ter pri posredovanju besedil sodobnih slovenskih pesnikov. Akademik Boris Paternu ga je uvrstil med najbolj prodorne interprete pesniških del.
 
Zaradi izjemnega ustvarjalnega opusa, umetniške prepoznavnosti in kakovosti, neizbrisnih sledov, ki jih pušča v igralski zgodovini slovenskega gledališča je Anton Petje prejel nagrado [[Tantadruj]] za leto 2014.
 
(povzeto po utemeljitvi nagrade Tantadruj za življenjsko delo 2014)


==Vloge v gledališču==
==Vloge v gledališču==
*2006 Glas; [[Boris Pahor]] ''[[Spopad s pomladjo]]'', r. Marko Sosič, SSG Trst
 
===2001-2010===
*2006 Glas; [[Boris Pahor]] ''[[Spopad s pomladjo]]'', r. Marko Sosič, [[SSG Trst]]
*2005 Aksentij Topalović; Dušan Kovačević'' Maratonci tečejo častni krog'', r. [[Dejan Mijać]], [[SNG Nova Gorica]]
*2005 Aksentij Topalović; Dušan Kovačević'' Maratonci tečejo častni krog'', r. [[Dejan Mijać]], [[SNG Nova Gorica]]
*2002 Filibert Benedetič/Adrijan Rustja ''Dva bregova, v svetu songov'', r. [[Adrijan Rustja]], SSG Trst
*2002 Filibert Benedetič/Adrijan Rustja ''Dva bregova, v svetu songov'', r. [[Adrijan Rustja]], [[SSG Trst]]
*2001 Žužek; [[Anton Tomaž Linhart]] ''[[Ta veseli dan ali Matiček se bo uoženu]]'', r. [[Vito Taufer]], SSG Trst
*2001 Žužek; [[Anton Tomaž Linhart]] ''[[Ta veseli dan ali Matiček se bo uoženu]]'', r. [[Vito Taufer]], [[SSG Trst]]
 
===1991-2000===
===1991-2000===
*1999 Joe Keller; Arthur Miller ''Vsi moji sinovi'', r. [[Zvone Šedlbauer]], SSG Trst
*1999 Joe Keller; Arthur Miller ''Vsi moji sinovi'', r. [[Zvone Šedlbauer]], SSG Trst
Vrstica 24: Vrstica 43:
*1991 Jože Javornik; [[Tone Partljič]] ''[[Moj deda, socialistični mrtvak ali Prvi primer policijske inšpektorice Darje]]'', r. [[Mario Uršič]], SSG Trst
*1991 Jože Javornik; [[Tone Partljič]] ''[[Moj deda, socialistični mrtvak ali Prvi primer policijske inšpektorice Darje]]'', r. [[Mario Uršič]], SSG Trst
*1991 James Tyrone; Eugene O'Neill ''Dolgega dneva potovanje v noč'', r. [[Dušan Jovanović]], SSG Trst
*1991 James Tyrone; Eugene O'Neill ''Dolgega dneva potovanje v noč'', r. [[Dušan Jovanović]], SSG Trst
===1981-1990===
===1981-1990===
*1990 Stalin; David Pownall ''Mojstrska lekcija'', r. Mario Uršič, [[SSG Trst]]
*1990 Stalin; David Pownall ''Mojstrska lekcija'', r. Mario Uršič, [[SSG Trst]]
Vrstica 40: Vrstica 60:
*1987 Prošt; [[Ivan Cankar]] ''[[Kralj na Betajnovi]]'', r. [[Mario Uršič]], SSG Trst
*1987 Prošt; [[Ivan Cankar]] ''[[Kralj na Betajnovi]]'', r. [[Mario Uršič]], SSG Trst
*1987 Jerotije; Branislav Nušić ''Sumljiva oseba'', r. [[Dušan Jovanović]], SSG Trst
*1987 Jerotije; Branislav Nušić ''Sumljiva oseba'', r. [[Dušan Jovanović]], SSG Trst
*1980 George; Edward Albee ''Kdo se boji Virginije Woolf?'', r. [[Dušan Mlakar]], [[SSG Trst]]
 
===1971-1980===
*1980 George; Edward Albee ''Kdo se boji Virginije Woolf?'', r. [[Dušan Mlakar]], [[SSG Trst]]
*1979/1980 Lajben; [[Etbin Kristan]] ''Kato Vrankovič'', r. [[Mario Uršič]], [[SSG Trst]]
*1979/1980 Edek; Slawomir Mrožek ''Tango'', r. Franci Kržaj, [[SSG Trst]]
*1978/1979 vitez Oliver Urban; Miroslav Krleža ''Leda'', r. Vlado Štefančič, [[SSG Trst]]
*1978/1979 Bunša-Korecki; Mihail Bulgakov ''Ivan Vasiljevič'', r. [[Zvone Šedlbauer]], [[SSG Trst]]
*1977/1978 vitez Jošt Soteški; Oton Župančič ''Veronika Deseniška'', r. [[Jože Babič]], [[SSG Trst]]
*1977/1978 minister; Branislav Nušić ''Oblast'', r. Miroslav Belović, [[SSG Trst]]
*1976/1977 Princ Valeški; Georges Feydeau ''Champignol ali Vojak po sili'', r. [[Mario Uršič]], [[SSG Trst]]
*1976/1977 Hauptman; [[Franček Rudolf]] ''Koža megle'', r. [[Jože Babič]], [[SSG Trst]]
*1976/1977 Gospod Antrobus; Thornton Wilder ''Zaenkrat smo se izmazali'', r. [[France Jamnik]], [[SSG Trst]]
*1975/1976 Macafur, berač; [[Anton Leskovec]] ''Dva bregova'', r. [[Jože Babič]], [[SSG Trst]]
*1975/1976 Mavrikij Osipovič Monahov;Maksim Žorki ''Barbari'', r. [[Stevo Žigon]], [[SSG Trst]]
*1975/1976 Herlekin; [[Pavel Golia]] ''Srce igračk'', r. [[Adrijan Rustja]], [[SSG Trst]]
*1975/1976 Julij Furlan; [[Josip Tavčar]] ''Igorju Ugaja Back'', r. [[Jože Babič]], [[SSG Trst]]
*1974/1975 Julijan Ščuka; Ivan Cankar ''Za narodov blagor'', r. [[Mario Uršič]], [[SSG Trst]]
*1974/1975 Liliom; Ferenc Molnar ''Liliom'', r. [[Dušan Mlakar]], [[SSG Trst]]
*1974/1975 Butti, generalni inšpektor; Luigi Squarzina ''Tri četrine lune'', r. [[Jože Babič]], [[SSG Trst]]
*1974/1975 polkovnik Lehnchois; Maurice Hennequin – Georges Duval ''Anatolov dvojnik'', r. [[Adrijan Rustja]], [[SSG Trst]]
*1974/1975 nasilni človek; [[Stanko Majcen]] ''Apokalipsa'', r. [[Mario Uršič]], [[SSG Trst]]
*1973/1974 Osvald; Henrik Ibsen ''Strahovi'', r. [[Andrej Hieng]], [[SSG Trst]]
*1971/1972 Karl Belicke; Berolt Brecht ''Bobni v noč'', r. [[Mile Korun]], [[SSG Trst]]
*1971/1972 Mičič, notar; Jovan Sterija Popović ''Skopuh ali Kir Janja'', r. Vladimir Vukmirović, [[SSG Trst]]
*1971/1972 Pandolfo; [[Dušan Jovanović]] ''Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Trije rogonosci'', r. [[Dušan Jovanović]], [[SSG Trst]]
*1970/1971 L. N. Tolstoj ''Moč teme'', r. [[Jože Babič]], [[SSG Trst]]
*1970/1971 Kristian; Ludvig Holberg ''Jeppe s hriba'', r. [[Mario Uršič]], [[SSG Trst]]
*1970/1971 Kreon; [[Dominik Smole]] ''Antigona'', r. [[Mile Korun]], [[SSG Trst]]
*1970/1971 Federale; Vitaliano Brancati ''Raffaele'', r. [[Jože Babič]], [[SSG Trst]]


==Vloge na filmu in televiziji==
==Vloge na filmu in televiziji==
==Vloge na radiu==
 
*1992 ''Gospodična Mary''
*1989 ''Kavarna Astoria''
*1988 ''Poletje v školjki (II)''
*1988 ''P.S.''
*1987 ''Moj ata socialistični kulak''
*1987 ''Živela svoboda''
*1987 ''Dopust''
*1984 ''Dediščina''
*1982 ''Deseti brat''
*1982 ''Boj na požiralniku''
*1979 ''Iskanja''
*1978 ''Ko zorijo jagode''
*1977 ''To so gadi''
*1976 ''Vdovstvo Karoline Žašler''
*1976 ''Hotel Rododendron''
*1974 ''Strah''
*1968 ''Sončni krik''
*1962 ''Tistega lepega dne''
 
==Nagrade==
==Nagrade==
*2014 [[Tantadruj|Nagrada Tantadruj za življenjsko delo]] [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/nagrada-tantadruj-za-zivljenjsko-delo-2014-igralcu-antonu-petjetu (obrazložitev)]
*1974 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro za vlogo '''Ščuke''' (Cankar ''Za narodov blagor''; [[SSG Trst]])
*1974 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro za vlogo '''Ščuke''' (Cankar ''Za narodov blagor''; [[SSG Trst]])


==Bibliografija==
==Viri in literatura==
==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.


==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
*[http://www.noviglas.eu/gledaliski-in-filmski-igralec-anton-petje-igranju-predan-z-vso-duso-in-vsem-srcem Anton Petje: Igranju predan z vso duso in vsem srcem - www.noviglas.eu, 25.7.2012]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/174278167 Naši umetniki pred mikrofonom: Dramski igralec Anton Petje - www.rtvslo.si, 31.05.2014]

Trenutna redakcija s časom 12:04, 24. november 2023

Foto: arhiv SSG Trst

Življenjepis

Igralec Anton Petje se rodil v Gabrovki, 30. oktobra 1932. Uveljavil se je kot igralec značajsko zapletenih, večkrat pa tudi komičnih likov. Umrl je 24. novembra 2023 v 92. letu starosti.

"Instinktiven, raziskovalec človekove duševnosti in odrske skrivnosti, do skrajnosti predan besedi in gledališki izraznosti, intelektualec, ki dramatikovo sporočilo in tekstovno predlogo spoštuje in ne zapušča njenih temeljnih okvirov in mej, jo pa umetniško razgradi in tolmači ter z osebno noto in videnjem posreduje vse tiste odtenke, ki sestavijo in oblikujejo enkraten lik." Tako je sebe in svoje dolgoletno ustvarjalno delo videl dolgoletni član Združenja dramskih umetnikov Slovenije, veliki slovenski dramski umetnik Anton Petje.


Svojo igralsko pot na profesionalnem odru je po študiju na ljubljanski akademiji in po treh letnikih medicinske fakultete začel v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju z vlogo v Kranjskih komedijantih Bratka Krefta leta 1959. Na AGRFT v Ljubljani je diplomiral leta 1968. Od takrat je Anton Petje odigral na desetine vlog, dahnil svojim likom svojske razsežnosti, jih približal občinstvu najprej v Mariboru, potem pa v Trstu. V Slovenskem stalnem gledališču je deloval od leta 1970 z debutom v Amfitruu v režiji Jožeta Babiča pa vse do upokojitve.

Polnih 36 let je Petje posredoval svoje mojstrstvo zamejski publiki, celotnemu primorskemu in slovenskemu prostoru. Bil je eden ključnih stebrov takrat znamenitega in številnega tržaškega ansambla, z galerijo vlog je dokazal, da je virtuoz detajla in da zna prepoznati tudi najbolj tenkočutne osebnostne poudarke. Anton Petje je oblikoval povsem sebi lasten slog igre, kar sta Dušan Moravec in Vasja Predan takole definirala: "V Petjetovih vlogah, resnobnih ali komedijskih, se skriva posebna, petjetovska izraznost - nagnjenost in tudi ljubezen do raznovrstnih ostrin, tudi grotesknih izrisov, v katerih je bil v tržaškem gledališkem ansamblu zmeraj prvi med enakimi".

Petje je oblikoval tudi najbolj zapletene, psihološko nenavadne in posebne like, pa naj bodo dramatično izrisani ali s komičnimi razsežnostmi. V tem smislu gre še posebej podčrtati na primer vloge Osvalda v Ibsenovih Strahovih, Cankarjevega Ščuke, Georgea v Albeejevi drami Kdo se boji Virginie Woolf, Stalina v Pownallovi Mojstrski lekciji in še številne druge, da ne govorimo o deležu, ki ga je imel pri risanju likov v delih besednih umetnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji.

Veliko je nastopal tako v filmih kot tudi v televizijskih in radijskih igrah. Leta 1962 je začel sodelovanje s filmsko kamero v delu Tistega lepega dne Franceta Štiglica, od takrat pa so se nastopi v celovečercih in televizijskih nadaljevankah, tudi tujih in v koprodukcijah, povzpeli na častitljivo številko 67. Omeniti gre tudi igralčevo vlogo v radijskih igrah ter pri posredovanju besedil sodobnih slovenskih pesnikov. Akademik Boris Paternu ga je uvrstil med najbolj prodorne interprete pesniških del.

Zaradi izjemnega ustvarjalnega opusa, umetniške prepoznavnosti in kakovosti, neizbrisnih sledov, ki jih pušča v igralski zgodovini slovenskega gledališča je Anton Petje prejel nagrado Tantadruj za leto 2014.

(povzeto po utemeljitvi nagrade Tantadruj za življenjsko delo 2014)

Vloge v gledališču

2001-2010

1991-2000

1981-1990

1971-1980

Vloge na filmu in televiziji

  • 1992 Gospodična Mary
  • 1989 Kavarna Astoria
  • 1988 Poletje v školjki (II)
  • 1988 P.S.
  • 1987 Moj ata socialistični kulak
  • 1987 Živela svoboda
  • 1987 Dopust
  • 1984 Dediščina
  • 1982 Deseti brat
  • 1982 Boj na požiralniku
  • 1979 Iskanja
  • 1978 Ko zorijo jagode
  • 1977 To so gadi
  • 1976 Vdovstvo Karoline Žašler
  • 1976 Hotel Rododendron
  • 1974 Strah
  • 1968 Sončni krik
  • 1962 Tistega lepega dne

Nagrade

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

Zunanje povezave