Slovensko stalno gledališče Trst: Razlika med redakcijama

mBrez povzetka urejanja
 
(53 vmesnih redakcij 7 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
<div style="float: right">[[Slika:ssg.JPG|450 px|SSG Trst<small>foto: sms</small>]]</div>
[[Kategorija:Zvrsti|Slovensko stalno gledališče Trst]]
[[Kategorija:Zvrsti|Slovensko stalno gledališče Trst]]
[[Kategorija:Organiziranost|Slovensko stalno gledališče Trst]]
[[Kategorija:Organiziranost|Slovensko stalno gledališče Trst]]
Vrstica 4: Vrstica 8:
[[Kategorija:Zgodovina|Slovensko stalno gledališče Trst]]
[[Kategorija:Zgodovina|Slovensko stalno gledališče Trst]]
[[Kategorija:Med obema vojnama|Slovensko stalno gledališče Trst]]
[[Kategorija:Med obema vojnama|Slovensko stalno gledališče Trst]]
[[Kategorija:Slovesnko gledališče izven Slovenije|Slovensko stalno gledališče Trst]]
[[Kategorija:Slovensko gledališče zunaj Slovenije|Slovensko stalno gledališče Trst]]
==Predstavitev gledališča==
==Predstavitev gledališča==
Kot poklicno repertoarno gledališče deluje SSG Trst od leta 1945. Njegovo poslanstvo se skozi zgodovino spreminja in če je bila od nekdaj njegova vloga povezana s slovenskim kulturnim življenjem v zamejstvu, igra gledališče danes pomembno vlogo pri povezovanju slovenske in italijanske kulture. Raznolik program, v katerega so vključene tudi predstave za otroke, sestavljajo predstave lastne produkcije, koprodukcijske predstave in predstave gostujočih slovenskih ustvarjalcev.
Je eno izmed osmih italijanskih gledališč, ki ima status "teatro stabile". Velika dvorana ima 530 sedežev, januarja 2009 so otvorili Mali oder s 100 sedeži.
==Zgodovina==
==Zgodovina==
==Nekdanji člani ansambla==
===sedanjost===
==Sedanji člani ansambla==
 
==Nagrajene uprizoritve==
===po 1945===
Že 2. in 3. decembra 1945 je v gledališču Fenice gledališče uprizorilo Cankar-Delakovo ''Jernejevo pravico'', Jurčičevega ''Desetega brata'' in komedijo ''Scamplo'' D. Niccodemija.
21. julija 1957 je Odbor za gradnjo Kulturnega doma v Trstu dal vgraditi v temelje nove zgradbe v ulici Petronio 4 Spominsko listino.
Do otvoritve Kulturnega doma pride 5. 12.1964. Začel se je dolgoletni postopek za pridobitev statusa javne ustanove. 17. julija 1977 ministrstvo za turizem in prireditve prizna SSG Trst status gledališke javnopravne ustanove.
 
 
===do 1920===
Prva predstava je bila 27. aprila 1902, ko so uprizorili Hahnovo spevoigro ''Čevljar baron''.
Zadnja predstava v Narodnem domu, pred njegovim požigom (13.7.1920) pa je bila  Novačanova Veleja, premiera 29.4.1920.
V tem obdobju je gledališče uprizorilo 245 dramskih del ter 19 del opernega, operetnega in baletnega programa.
1918 je bil za umetniškega vodjo imenovan Milan Skrbinšek, igralec, režiser in pedagog.
V letih 1918-1920 je bilo kljub slabemu finančnemu položaju in nasprotovanju oblasti do Slovencev uprizorjenih kar 54 del. Med njimi tudi krstna uprizoritev Cankarjevih ''Hlapcev''.
 
===rojstvo===
'''8. marca 1902''' so tržaški Slovenci ustanovili Dramatično društvo in v njegovem okviru oblikovali slovensko stalno gledališko družino.  Največje probleme je povzročalo pomanjkanje primerne gledališke dvorane. Zato je društvo vložilo vse svoje moči v izgradnjo Narodnega doma, ki je bil dograjen leta 1904 v samem središču mesta po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. Slavnostna otvoritev je bila 15. decembra 1904.
 
==Direktorji, upravniki, umetniški vodje==
*2019- [[Danijel Malalan]] (direktor)
*2016-2019 Barbara Briščik (direktor)
*2012/2013 [[Diana Koloini]] (umetniški vodja)
*2011/2012 [[Boris Kobal]], [[Jaša Jamnik]] in [[Sergej Verč]] (umetniški vodje)
*2009 [[Tomaž Ban]] (direktor), [[Primož Bebler]] (umetniški vodja)
*2007 [[Tomaž Ban]] (direktor), [[Marko Sosič]] (umetniški vodja)
*2006 [[Marjan Kravos]] (direktor), [[Zvone Šedlbauer]] (umetniški vodja)
*1999-2003 [[Marko Sosič]] (ravnatelj in umetniški vodja)
* 1987-1999 [[Miroslav Košuta]]
* 1967-1987 [[Filibert Benedetič]] (upravnik)
*1947-1960 [[Andrej Budal]] (upravnik), gledališče vodi skupaj z [[Jože Babič|Jožetom Babičem]]
 
==Člani ansambla==
 
===danes===
[[Maja  Blagovič]], [[Nikla Petruška Panizon]], [[Primož Forte]], [[Tina Gunzek]], [[Vladimir Jurc]].
 
===po 1945===
[[Miha Baloh]], [[Vojko Belšak]], [[Livij Bogatec]], [[Stanislava Bonisegna]], [[Valo Bratina]], [[Bogdana Bratuž]], [[Miranda Caharija]],[[ Boris Cavazza]], [[Stojan Colja]],[[ Ljudevit Crnobori]], [[Polde Dežman]], [[Štefka Drolc]], [[Elhza Dujec-Barbič]], [[Primož Ekart]], [[Ivanka Erganec]], [[Josip Fišer]], [[Nada Gabrijelčič]], [[Gregor Geč]], [[Tone Gogala]], [[Julij Guštin]], [[Barbara Jakopič]], [[Silvij Kobal]],[[ Aleš Kolar]], [[Franko Korošec]], [[Milan Košič]],[[ Srečko Košir]], [[Zora Košuta Jug]], [[Lidija Kozlovič]], [[Mira Lampe]], [[Gojmir Lešnjak]],[[ Neva Lipovec]], [[Jožko Lukeš]], [[Danijel Malalan]], [[Edvard Martinuzzi]], [[Slavica Mezgec Kraševec]], [[Boris Mihalj]], [[Alojz Milič]], [[Rado Nakrst]], [[Leli Pečar Nakrst]],[[ Vesna Pernarčič]], [[Anton Petje]], [[Janko Petrovec]], [[Lučka Počkaj]], [[Božo Podkrajšek]], [[Vera Podkrajšek Remec]], [[Anton Požar]], [[Aleksej Pregarc]], [[Igor Pretnar]], [[Angela Rakar]], [[Stane Raztresen]], [[Zlata Rodošek]], [[Adrijan Rustja]], [[Belizar Sancin]],[[ Angela Sancin Dujec]], [[Modest Sancin]], [[Lelja Rehar Sancin]], [[Mira Sardoč]], [[Mario Sila]], [[Velerja Sila]], [[Vladoša Simčič]], [[Ema Starc]], [[Tea Starc]], [[Stane Starišinič]], [[Alojz Svete]], [[Jože Tiran]], [[Danilo Turk]], [[Berta Ukmar]], [[Bojan Umek]], [[Aleksander Valič]], [[Aleš Valič]], [[Enest Zega]], [[Irena Zubalič]], [[Lara Komar]], [[Maja Blagovič]], [[Romeo Grebenšek]], [[Tjaša Hrovat]], [[Tadej Pišek]].
 
 
 
==Fotogalerija==
<gallery>
 
 
Slika:ssg1.jpg|foto: sms
Slika:ssg4.jpg|foto: sms
Slika:ssg5.jpg|foto: sms
Slika:ssg3.jpg|foto: sms
Slika:ssg2.jpg|foto: sms
</gallery>
 
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
==Bibliografija==
==Bibliografija==
*Slovensko stalno gledališče 1902-2002, Trst 2002
*Zbornik Slovensko stalno gledališče 1945-1985, Trst 1985
*Enciclopedia monografica del Friuli-Venezica Giulia, "Il teatro sloveno", 3. del, Videm 1981
*Filibert Benedetič: Uprizoritev ruiskih gledaliških del v slovenskem stalnem gledališču v Trstu od 1902 do 1973, doktorska disertacija, Ca'Foscari, Benetke 1973
==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
*[https://www.teaterssg.com/ Slovensko stalno gledališče Trst]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/ti-in-jaz-mali-medo Ti in jaz mali medo - www.sigledal.org, 22.4.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/neda-rusjan-bric-eda-zgodba-bratov-rusjan Neda Rusjan Bric: Eda-zgodba bratov Rusjan - www.sigledal.org, 9.4.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/vro%C4%8De Vroče! - www.sigledal.org, 8.5.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/krize-slovenskega-stalnega-gledali%C5%A1%C4%8Da-trst Krize Slovenskega stalnega gledališča Trst - www.sigledal.org, 15.5.2010]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/posvet-o-slovenskem-stalnem-gledali%C5%A1%C4%8Du Posvet o Slovenskem stalnem gledališču - www.sigledal.org, 11.5.2010]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174439574 Bogomila Kravos o slovenskem gledališču v Trstu, oddaja ARS humana - www.rtvslo.si, 28.11.2016]
*[https://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-slovenskemu-stalnemu-gledaliscu-trst-1 Pismo Slovenskemu stalnemu gledališču Trst, 17.11.2020]

Trenutna redakcija s časom 17:03, 2. maj 2022

SSG Trstfoto: sms

Predstavitev gledališča

Kot poklicno repertoarno gledališče deluje SSG Trst od leta 1945. Njegovo poslanstvo se skozi zgodovino spreminja in če je bila od nekdaj njegova vloga povezana s slovenskim kulturnim življenjem v zamejstvu, igra gledališče danes pomembno vlogo pri povezovanju slovenske in italijanske kulture. Raznolik program, v katerega so vključene tudi predstave za otroke, sestavljajo predstave lastne produkcije, koprodukcijske predstave in predstave gostujočih slovenskih ustvarjalcev. Je eno izmed osmih italijanskih gledališč, ki ima status "teatro stabile". Velika dvorana ima 530 sedežev, januarja 2009 so otvorili Mali oder s 100 sedeži.

Zgodovina

sedanjost

po 1945

Že 2. in 3. decembra 1945 je v gledališču Fenice gledališče uprizorilo Cankar-Delakovo Jernejevo pravico, Jurčičevega Desetega brata in komedijo Scamplo D. Niccodemija. 21. julija 1957 je Odbor za gradnjo Kulturnega doma v Trstu dal vgraditi v temelje nove zgradbe v ulici Petronio 4 Spominsko listino. Do otvoritve Kulturnega doma pride 5. 12.1964. Začel se je dolgoletni postopek za pridobitev statusa javne ustanove. 17. julija 1977 ministrstvo za turizem in prireditve prizna SSG Trst status gledališke javnopravne ustanove.


do 1920

Prva predstava je bila 27. aprila 1902, ko so uprizorili Hahnovo spevoigro Čevljar baron. Zadnja predstava v Narodnem domu, pred njegovim požigom (13.7.1920) pa je bila Novačanova Veleja, premiera 29.4.1920. V tem obdobju je gledališče uprizorilo 245 dramskih del ter 19 del opernega, operetnega in baletnega programa. 1918 je bil za umetniškega vodjo imenovan Milan Skrbinšek, igralec, režiser in pedagog. V letih 1918-1920 je bilo kljub slabemu finančnemu položaju in nasprotovanju oblasti do Slovencev uprizorjenih kar 54 del. Med njimi tudi krstna uprizoritev Cankarjevih Hlapcev.

rojstvo

8. marca 1902 so tržaški Slovenci ustanovili Dramatično društvo in v njegovem okviru oblikovali slovensko stalno gledališko družino. Največje probleme je povzročalo pomanjkanje primerne gledališke dvorane. Zato je društvo vložilo vse svoje moči v izgradnjo Narodnega doma, ki je bil dograjen leta 1904 v samem središču mesta po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. Slavnostna otvoritev je bila 15. decembra 1904.

Direktorji, upravniki, umetniški vodje

Člani ansambla

danes

Maja Blagovič, Nikla Petruška Panizon, Primož Forte, Tina Gunzek, Vladimir Jurc.

po 1945

Miha Baloh, Vojko Belšak, Livij Bogatec, Stanislava Bonisegna, Valo Bratina, Bogdana Bratuž, Miranda Caharija,Boris Cavazza, Stojan Colja,Ljudevit Crnobori, Polde Dežman, Štefka Drolc, Elhza Dujec-Barbič, Primož Ekart, Ivanka Erganec, Josip Fišer, Nada Gabrijelčič, Gregor Geč, Tone Gogala, Julij Guštin, Barbara Jakopič, Silvij Kobal,Aleš Kolar, Franko Korošec, Milan Košič,Srečko Košir, Zora Košuta Jug, Lidija Kozlovič, Mira Lampe, Gojmir Lešnjak,Neva Lipovec, Jožko Lukeš, Danijel Malalan, Edvard Martinuzzi, Slavica Mezgec Kraševec, Boris Mihalj, Alojz Milič, Rado Nakrst, Leli Pečar Nakrst,Vesna Pernarčič, Anton Petje, Janko Petrovec, Lučka Počkaj, Božo Podkrajšek, Vera Podkrajšek Remec, Anton Požar, Aleksej Pregarc, Igor Pretnar, Angela Rakar, Stane Raztresen, Zlata Rodošek, Adrijan Rustja, Belizar Sancin,Angela Sancin Dujec, Modest Sancin, Lelja Rehar Sancin, Mira Sardoč, Mario Sila, Velerja Sila, Vladoša Simčič, Ema Starc, Tea Starc, Stane Starišinič, Alojz Svete, Jože Tiran, Danilo Turk, Berta Ukmar, Bojan Umek, Aleksander Valič, Aleš Valič, Enest Zega, Irena Zubalič, Lara Komar, Maja Blagovič, Romeo Grebenšek, Tjaša Hrovat, Tadej Pišek.


Fotogalerija

Bibliografija

  • Slovensko stalno gledališče 1902-2002, Trst 2002
  • Zbornik Slovensko stalno gledališče 1945-1985, Trst 1985
  • Enciclopedia monografica del Friuli-Venezica Giulia, "Il teatro sloveno", 3. del, Videm 1981
  • Filibert Benedetič: Uprizoritev ruiskih gledaliških del v slovenskem stalnem gledališču v Trstu od 1902 do 1973, doktorska disertacija, Ca'Foscari, Benetke 1973

Zunanje povezave