Brez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
<div | <div class="panel panel-default"> | ||
<div class="panel-heading big-heading"> | |||
<h3 class="gray-header">Kategorije</h3> | |||
</div> | |||
<div | <div class="panel-body category-list"> | ||
<div class="row"> | |||
<div class="col-sm-32"> | |||
*[[:Kategorija:Ustvarjalci|Ustvarjalci]] | |||
*[[:Kategorija:Dramatika|Dramatika]] | |||
*[[:Kategorija:Zvrsti|Zvrsti]] | |||
*[[:Kategorija:Organiziranost|Organiziranost]] | |||
*[[:Kategorija:Festivali/nagrade/natečaji|Festivali/nagrade/natečaji]] | |||
*[[:Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Institucije, publikacije, RTV, združenja]] | |||
*[[:Kategorija:Izobraževanje|Izobraževanje]] | |||
*[[:Category:Zgodovina|Zgodovina]] | |||
</div> | |||
</div> | |||
</div> | |||
</div> | </div> | ||
<div class=" | <div class="panel panel-default"> | ||
<div class="panel-heading big-heading"> | |||
<h3 class="gray-header">Na današnji dan</h3> | |||
</div> | |||
< | |||
< | |||
</ | |||
<div | |||
<div class="panel-body"> | |||
<div class="row"> | |||
<div class="col-sm-16"> | |||
{{Geslo:Na današnji dan/{{#timel:j. F|now|sl}}}} | |||
</div> | |||
<div class="col-sm-16"> | |||
{{Predloga:Calendar | year={{#timel: Y|now}} | month={{#timel: m|now}} }} | |||
</div> | |||
</div> | |||
</div> | |||
</div> | </div> | ||
== | <div class="panel panel-default"> | ||
<div class="panel-heading big-heading"> | |||
<h3 class="gray-header">Pozdrav</h3> | |||
</div> | |||
<div class="panel-body"> | |||
{{Geslo:Pozdrav}} | |||
</div> | |||
<div class=" | |||
</div> | </div> | ||
Redakcija: 01:37, 3. december 2015
Kategorije
Na današnji dan
1906
V Linzu se je rodila Lydia Wisiak, baletna plesalka in plesna pedagoginja. Prva, ki je ponesla slovenski balet v evropski prostor.
1940
V Ljubljani se je rodil Janez Hočevar. Igralec. Iz reklamne serije Podarim-dobim poznan po dolgem črno – oranžnem šalu. - Ko je l. 2010 prejel Borštnikov prstan, so na spletnem forumu novico komentirali takole: "Carrrr Živel primarij Leopold Krota! Čestitam Rifle!! tprau je dubu nagrado :) car pač!"
1954
V črnogorski vasi Rova se je rodila Milada Kalezić. Voznica avtobusa Meri v filmu To so gadi (Jok brate, odpade!) - Gospa, ki ji enega ključnih stebrov življenja predstavlja vera v Boga in ki danes poje v pravoslavni cerkvi, medtem ko pred leti niti ni vedela, kje v Mariboru se nahaja: "Nekega večera sem šla po mestu, bil je dan praznovanja pravoslavnega božiča, zaslišala sem srbsko govorico, ustavila sem se, pogledala, odhajali so iz Alojzijeve cerkve na Glavnem trgu, na tleh sem videla slamo, a takrat so mi bili njihovi običaji še povsem neznani. Stopila sem noter, videla, da so že končali, z zanimanjem sem nekega moškega vprašala, kaj se dogaja. In rekel mi je: »Pa sestro, božič je. /.../ Počasi sem začela slutiti, da me tja vleče neka sila, da me tam nekje čaka nek odgovor …"
1954
V Ljubljani se je rodil Jože Lašič, kipar in izjemen lutkovni tehnolog.
2012
V Ljubljani je umrla Mina Jeraj. Igralka. Članica ansambla Slovenskega mladinskega gledališča.
Pozdrav
Električno shranjena dediščina
Pred pičlimi nekaj leti je bila še prava znanstvena fantastika, če je kdo govoril, da bi lahko dobil podatke o stvareh tega sveta z enim samim pritiskom na tipko. No, pravzaprav nekaj pritiski. Pa vendar, kako enostavno, v primerjavi z nekdanjim iskanjem po obaltnih enciklopedijah! Najsi moraš tudi nekaj časa srfati po internetu in se prebijati skozi abote človeškega, ki se jim ne moreš izogniti ne v življenju ne v računalniških spletih. Klepetalnice, neslana duhovičenja, lažniva prerokovanja, pornografijo bla, bla.
Vmes pa pomembna sporočila, koristni podatki in tako dalje. Internet je pač tak, kakršnega naredi človek. Nekateri se vsiljujejo v zavest človeštva drugi zasledujejo resnico. Žal so (kot v življenju) najuspešnejši vsiljivci, ki izkoriščajo splet za osebni EPP.
Ko mi je Samo povedal, da načrtuje internetni portal za slovensko gledališče, sem se takoj navdušil za njegovo zamisel. Iz radovednosti sem na slepo pobrskal po internetu. Naključno najdeni entertejnerji – Catherine Bell, Miguel Corcego, Barbara Flynn (kdo jih pozna?) – imajo po milijon in več zadetkov. Kaj pa naši? Milena Zupančič jih ima okoli petintrideset tisoč, Zlatko Šugman tisoč tristo, Iva Kranjc sedemintrideset tisoč. Pa je njihova umetniška moč neprimerno silnejša. Morali bomo torej nekaj storiti sami zase.
Vendar ne mislim na količinsko promocijo, marveč predvsem na pomembno vsebinsko predstavitev naših gledaliških ustvarjalcev. Posebej gledališču bo dobrodošlo. Saj je doslej bilo in je še vedno nekam odrinjeno. Šolski pouk se mu izogiba. Morda pa bo sigledal šolnike prepričal, da je treba nekaj vedeti tudi o preteklem gledališču, ne smo o literaturi, vojnah ... . Morda bodo rekli: »Naj se ve, da je Linhartova žena prva igrala Županovo Micko, da so Dorfarji nastopali v Škofjeloškem pasijonu!« Vse to bodo lahko izvedeli, če se bo le dotaknili tipkovnice računalnika. In še naprej. Do Nollyja, Danila, Rakuše, Nablocke. Do Milade, Bakoviča, Tadeja Toša ... Do, do do ...
Veliko truda bo treba. Žrtvovanja, nesebičnosti. Preden se bo samostrelčeva iskrica razgorela in potem skalila v veliki Kaj je kaj in Kdo je kdo v slovenskema gledališču. Verjamem, da se bo sanja uresničila. Verjamem, ker čutim, da so ji pripravljeni služiti tisti, ki vedo, kako je treba: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, podatek do podatka SiGledal.
8. januarja 2007
