Janez Hočevar


Življenjepis

Gledališki in filmski igralec ter pedagog Janez Hočevar, z vzdevkom Rifle, se je rodil 1. februarja 1940 v Ljubljani. Po neuspelem zaključku srednje šole se je napotil v ljubljansko Dramo, kjer je opravljal razna tehnična dela in pri tem skrbno opazoval ustvarjanje tedanjih zvezd slovenskega gledališča.

Nato se je odločil za študij dramske igre na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, kjer je bil od leta 1959 do 1963 in sicer v razredu profesorice Vide Juvan. Prejel je študentsko Prešernovo nagrado za vlogi Državnega pravdnika v Bratih Karamazovih Dostojevskega (1962) in Sganarella v Molièrovem Zdravniku po sili (1963).

Že v času študija je sodeloval v predstavah Slovenskega mladinskega gledališča in Odra 57. Leta 1966 pa je postal član SNG Drame Ljubljana, kjer je ostal vse do leta 1974. Kakor pravi sam, je prav to obdobje za razvoj njegove igralske poti izredno pomembno. Leta 1976 se je namreč srečal z igralcem Jurijem Součkom, ki je bil prepričan, da je v mladem igralcu mnogo ekspresivnosti, potrebe po »govorjenju resnice« in žlahtnega komedijantstva. In z razvojem teh komponent je ustvaril Rifle mnogo vlog, nekaj med njimi tudi prelomnih za razvoj slovenskega igralstva.

Po osmih letih dela v Drami se je odločil za tedaj neverjetno pogumen korak in postal svobodni umetnik. Bil je reden sodelavec televizije, sodeloval je v mnogih filmih in bil nekaj let reden gost v MGL.

Leta 1991 je diplomiral na AGRFT, kjer je od leta 1992 redni profesor za dramsko igro. Uspešnost njegovega pedagoškega dela, ki je osnovano na senzibilnem podajanju lastnih izkušenj v umetnosti igre, reflektirajo študentje, ki so nemalokrat prejemniki študentskih in univerzitetnih Prešernovih nagrad kot tudi nagrad na poklicnih odrih in festivalih.

Sprva se je uveljavljal v komičnih vlogah, pozneje je vse bolj oblikoval like, ki jih je nadgrajeval s tragičnimi razsežnostmi, v katerih se prepletata bridkost in smešnost. Dejstvo pa je, da je univerzalen igralec, saj so opazni tudi njegovi dosežki v glasbenem gledališču, tako v operi kot mjuziklu.

In končno še njegov televizijski in filmski opus, kjer je enako uspešno kot v gledališču razvijal svoje sposobnosti v vse smeri. Po eni plati se je s svojimi duhovitimi liki zapisal v srca vseh Slovencev (Moped show, Občinski vojak Švejk, opažen je bil v liku doktorja Krote v TV-nadaljevanki Naša mala klinika), po drugi pa je oblikoval nesmrtne like slovenskega filma, za katere je bil večkrat nagrajen.

»Janez Hočevar je sodoben igralec. Uvršča se med vrhunske slovenske igralce, kar je dokazal s svojimi številnimi in nepozabnimi kreacijami v gledališču (po oceni Vasje Predana je zgolj v poklicnih gledališčih samo resnih vlog odigral okoli šestdeset), na filmu, televiziji in radiu. Njegova odlika je pravzaprav to, da obvladuje vse zvrsti in žanre ne glede na medij, v katerem nastopa. Njegova karizmatična prezenca je gotovo rezultat njegovega dela, ki se zrcali v sposobnosti za »zbranost«. Takrat zavestno prepleta dvoje ravni ustvarjalnega procesa: racionalno in emotivno. Njegov dar je radost najprej do življenja, potem do lika in seveda še njegova visoko razvita intuicija. Gradnje lika se loteva z nekakšno skepso, kar preprečuje prezgodnjo zadovoljitev z definicijo lika. Janez Hočevar skozi posamezne ponovitve uprizoritev lik razvija naprej in išče ključ do bistva stvari. Čeprav ga stroka po eni strani uvršča med izjemne komične igralce, kar nedvomno drži, pa po drugi strani ravno z naborom nadvse raznovrstnih vlog to podobo ruši, saj z načinom svoje igre dokazuje ne-enoznačnost, razpetost med vsemi dramskimi zvrstmi. Sem nedvomno sodi tudi njegova karakterna odlika – »otroška naivnost« ali sposobnost oziroma čut za »čudenje«.« (iz utemeljitve za Borštnikov prstan 2010)

Video

  • SLG Celje, David Mamet Romanca, r. Matjaž Zupančič, premiera 19. marec 2010

,

  • MGL, Joseph Stein/Jerry Bock/Sheldon Harnick: Goslač na strehi, r. Stanislav Moša, premieri 13. in 14. septembra 2007

Vloge v gledališču

2001-

1991-2000

1971 -1980

1961-1970

1958-1960

Vloge na filmu in televiziji

2001-2010

  • 2010 Zdravnik Peter; Neke druge zgodbe, r. Hanna Slak/Ana Marija Rossi/Ivona Juka/Ines Tanović/Marija Dzidzeva, Studio Maj - Ljubljana/SEE Film Pro/4 Film/Skopje Film Studio/Dokument/Dig Production/Octagon Film, Ireland
  • 2009 Palčica, risani film, Forum Ljubljana
  • 2008 Vampir z Gorjancev, r. Vinci Vogue Anžlovar, RTV Slovenija in Studio Arkadena
  • 2008 Vaja zbora, r. Vinko Möderndorfer, RTV Slovenija
  • 2008 Polde; Pokrajina št. 2, r. Vinko Möderndorfer, Forum Ljubljana
  • 2006 Janez Kranjc; En dan resnice, r. Vinko Möderndorfer, TV Slovenija
  • 2004 Vinko; Jaz sem Vinko, r. Igor Gajič, UL AGRFT
  • 2002 Kmet; Zlato srce, r. Klemen Dvornik, UL AGRFT Ljubljana

1991-2000

  • 2000 Lesi se vrača, kratki igrani film, r. Jan Zakonjšek, A-Atalanta, Ljubljana
  • 1995 Bonboniera, r. Jan Zakonjšek
  • 1995 Felix, r. Božo Šprajc, Oko film, Kranj
  • 1995 Rihard; Herzog, r. Mitja Milavec, Nora Production group d.o.o, Studio Arkadena
  • 1991 Lojz; Srčna dama, r. Boris Jurjaševič, Viba film in Emotinon film Ljubljana
  • 1991 Alojz Kranjc; Do konca in naprej, r. Jure Pervanje, Viba film in Studio 37, Ljubljana

1981-1990

  • 1990 Auguštin; Ječarji, r. Marjan Ciglič, Viba film Ljubljana in Studio 37 Ljubljana
  • 1989 Škratek Šotek; Coprnica Zofka, r. Matija Milčinski, Viba film in Lutkovno gledališče Ljubljana
  • 1989 Oče; Kavarna Astoria, r. Jože Pogačnik, Viba film Ljubljana
  • 1988 Hugo Repar; Odpadnik, r. Božo Šprajc, Viba film Ljubljana
  • 1988 Vodja kazine; Poletje v školjki II, r. Tugo Štiglic, Viba film Ljubljana
  • 1987 Vojak; Čisto pravi gusar, r. Anton Tomašič, RTV Ljubljana in Viba film Ljubljana
  • 1985 Valentinčič; Butnskala, r. Franci Slak, Viba film Ljubljana
  • 1984 Veselo gostivanje, r. France Štiglic, Viba film Ljubljana
  • 1982 Polžev oče; Učna leta izumitelja Polža, r. Željko Kozinc, Viba film Ljubljana
  • 1981 Odmor, r. Marjan Ciglič, RTV Ljubljana

1971-1980

  • 1980 Fonza, telefonist; Ščukke pa ni, ščuke pa ne, r. Jože Babič, RTV Ljubljana
  • 1980 Pec; Prestop, r. Matija Milčinski, Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana
  • 1979 Zdravnik; Krč, r. Božo Šprajc, Viba film Ljubljana
  • 1978 Praznovanje pomladi, r. France Štiglic, Viba film Ljubljana
  • 1976 Odprava zelenega zmaja, r. Staš Potočnik, RTV Ljubljana
  • 1974 Bobi; Pomladni veter, r. Rajko Ranfl, Viba film, Ljubljana
  • 1973 Jožko; Let mrtve ptice, r. Živojin Pavlović, Viba film Ljubljana
  • 1973 Belogardist; Begunec, r. Jane Kavčič, Viba film Ljubljana in FRZ-Centar filmskih radnih zajednica SR Srbije, Beograd
  • 1973 Cvetje v jeseni, r. Matjaž Klopčič, Vesna film Ljubljana in RTV Ljubljana
  • 1971 Naočnik in Očalnik (nadaljevanka), r. Franc Uršič, TV Ljubljana

1967-1970

  • 1970 Idu dani, r. Fadil Hadžoć, Jadran film, Zagreb
  • 1967 Zgodba, ki je ni, r. Matjaž Klopčič, Viba film Ljubljana


Nagrade

  • 2011 Viktor za življenjsko delo
  • 2010 Boršnikov prstan
  • priznanje na Severjevih dnevih za dosežke v komediji
  • nagrada za najboljšo moško vlogo na Mednarodnem Filmskem Festivalu v Montecatinu (Italija)
  • več nagrad na Tednu radia na Ohridu za vloge v radijskih igrah
  • 1989 Zlata arena na Puljskem Filmskem Festivalu za vlogo Očeta v filmu Kavarna Astorija
  • 1989 igralec leta na celjskem Festivalu domačega filma za vlogo Očeta v filmu Kavarna Astoria
  • 1989 Specialno priznanje za televizijske oglase »Podarim- dobim« na Festivalu tržnih komunikacij v Portorožu
  • 1981 nagrada Prešernovega sklada za vlogo Jermana ( I. Cankar Hlapci, MGL), Millerja (F.Schiller Spletke in ljubezen, MGL) in Fausta (F. Grabbe Don Juan in Faust, Drama SNG Maribor)
  • 1980 Borštnikova nagrada za igro za vlogo Millerja (Schiller Spletka in ljubezen, MGL)
  • 1978 Borštnikova nagrada za vlogo Starca (P. Lužan Srebrne nitke, Gledališče Glej, Ljubljana)
  • 1969 Zlati lovorjev venec na festivalu MESS v Sarajevu za vlogi Arhitekta (F. Arrabal Arhitekt in asirski cesar) in Filatelista (D. Jovanović Znamke, nakar še Emilija, obe SNG Drama Ljubljana)
  • 1962 študentska Prešernova nagrada za vlogo Sganarella (J.B.P. Moliere Zdravnik po sili, AGRFT Ljubljana) in Državnega pravdnika (F. M. Dostojevski Bratje Karamazovi, AGRFT Ljubljana)

Literatura

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Janez_Hočevar&oldid=34098«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori