|
|
| Vrstica 22: |
Vrstica 22: |
|
| |
|
| Premiera: 29. dec. 2000, Mala scena MGL | | Premiera: 29. dec. 2000, Mala scena MGL |
|
| |
| Francoski pesnik, romanopisec in dramatik Jean M.Cocteau se je rodil leta1889. Med njegovimi dramskimi deli velja omeniti Človeški glas in Peklenski stroj. Pisal je tudi filmske scenarije za Lepotico in zver in Orfej, pa tudi pesmi in romane. Ukvarjal se je s kritiko, gledališčem, režijo in slikarstvu. V njegovih delih imata posebno mesto smrt in realnosti. Imenovali so ga “ambasador francoskega duha”. Umrl je leta 1963.
| |
|
| |
|
| 2. [[Suzana Tratnik]] | | 2. [[Suzana Tratnik]] |
| Vrstica 38: |
Vrstica 36: |
|
| |
|
| Premiera: 6. jun. 2002, Atelje 2050 | | Premiera: 6. jun. 2002, Atelje 2050 |
|
| |
| Damjan je devetnajstletnik, na svojstven način izgubljen na križišču spolnih identitet in usmerjenosti. Je pa upornik, ki mu nikoli ne zmanjka razlogov: starši ga ne razumejo, šola mu ne diši, prijatelji ga lomijo, punce so svojeglave. Poleg vsega pa je svet že tako in tako narejen za druge, za “tavisoke”, ki jim je že vse prištimano in na pladnju prineseno, zato sploh nima smisla, da bi se človek, ki se je rodil kot “tanizki”, v življenju kaj preveč pretegoval. Damjan se zaradi svoje privzete moške identitete seveda sreča z getoizirano kulturo drugačnih spolnih izbir na družbenem robu, ki pa je nalašč noče prepoznati za svojo. Damjan hoče biti in postati gospod tako ali drugače. Ker je to njegov edini zares razpoznaven in jasen življenjski cilj, so mu vse margine tuje in odvratne. Zato si tudi kot redni obiskovalec Roza diska, ki z veseljem prijateljuje s pedri in lezbijkami, pripiše normalnost in povprečnost - tisti, ki v njem vidijo neprilagojenega čudaka, so si sami krivi za to. No, pa saj ga vsi sprejmejo. Če pozneje izvedo, da je pravzaprav ženska, je že prepozno. Čim Damjan odpre usta, je vse urejeno, saj zna nasmejati staro in mlado, tiste iz mesta in tiste iz vasi ... Zato njegove spolne različnosti ali usmerjenosti ni mogoče obdelovati ne “programsko” ne “terapevtsko”.
| |
|
| |
|
| 3. [[Berta Bojetu Boeta]] | | 3. [[Berta Bojetu Boeta]] |
| Vrstica 53: |
Vrstica 49: |
| Koprodukcija z Linhartovo dvorano Radovljica | | Koprodukcija z Linhartovo dvorano Radovljica |
| Premiera: 8. dec. 2002, Mala scena MGL | | Premiera: 8. dec. 2002, Mala scena MGL |
|
| |
| Berta Bojetu z Osamo govori o samotni starosti in o doživljanju časa na kmetih. Pripoveduje nam o starčkih, ki se starajo nekje daleč od civiliziranih svetov in njihovem upanju, »da že nekdo pride – sin, hči in da pove če so zdravi in srečni tam doli v mestu…«. Osama je nostalgična pripoved za tenkočutne poslušalce. Lutke iz starih cunj, tiktakanje ur v neskončnost in zvok vlaka – so prispodobe srečnega otroštva in spominov, ki preganjajo otožno samoto ostarelih babic in dedkov na Osami.
| |
|
| |
|
| 4.Edna Mazya | | 4.Edna Mazya |
| Vrstica 71: |
Vrstica 65: |
| Koprodukcija z društvom Atelje 2050 | | Koprodukcija z društvom Atelje 2050 |
| Premiera: 24. mar. 2003, Mala scena MGL | | Premiera: 24. mar. 2003, Mala scena MGL |
|
| |
| Sklenjeni krog dvakratnega posilstva je že dolgo znana ugotovitev in kruta izkušnja vsakogar, ki je kdaj bil/a v vlogi žrtve spolnega nasilja. Kar je še posebno izjemno pri Igrah na dvorišču dramatičarke Edne Mazye, sta narativna podvojenost in paralelnost, zaradi česar je drama mestoma zelo filmska. Spremljamo namreč dve pripovedi hkrati, ki sicer tečeta vsaka v svojem času in prostoru; pravzaprav pa tudi spremljamo isto zgodbo na dveh ravneh. Prvič kot konkretno skupinsko posilstvo petnajstletne deklice in drugič kot sistemsko skupinsko posilstvo, ko postane deklica žrtev iger na sodnem dvorišču. To dvojnost avtorica doseže s posebnim prijemom, saj posiljevalce in njihove zagovornike igrajo isti igralci (kar torej »ve« samo gledalec/ka). Na vrhuncu zgodbe se osebe združijo tudi v dramski pripovedi – mladoletni posiljevalci in predstavniki sodnega sistema se dobesedno zlijejo, generacijske, časovne in (kon)tekstualne razlike med njimi izginejo in tako se predstavniki zakonodajne oblasti iz simbolnih posiljevalcev spremenijo tudi v dejanske, oziroma se za trenutek pokažejo kot taki. Krog nasilja je tako ponovno sklenjen, razločitev in osamitev osebne od splošne družbene krutosti pa navadno sprenevedanje.
| |
|
| |
|
| 5. Ana Maria Vasquez | | 5. Ana Maria Vasquez |
| Vrstica 89: |
Vrstica 81: |
| Koprodukcija z Gledališčem Glej | | Koprodukcija z Gledališčem Glej |
| Premiera: 5. nov. 2003, Gledališče Glej | | Premiera: 5. nov. 2003, Gledališče Glej |
|
| |
| Mrtvakov kruhek je zgodba o ljubezenskem razmerju med nekrofilom in transseksualko, mehiškima Romeom in Julijo.Drama je tipičen primer moderne dramske literature, ki se ukvarja z družbenimi skrajnostmi in marginalijami, je prežeta z mehiško tradicijo, latinskoameriškim temperamentom in z evropskemu človeku precej nenavadnim pojmovanjem in sprejemanjem smrti.
| |
|
| |
|
| 6. Xenia Jus | | 6. Xenia Jus |
| Vrstica 99: |
Vrstica 89: |
|
| |
|
| Premiera: 20. mar. 2004, KUD France Prešeren | | Premiera: 20. mar. 2004, KUD France Prešeren |
|
| |
| Kapetanka A. in poročnik T. se na krovu intergalaktične ladje Sirius vračata na planet Z. V prejšnjih misijah sta ugotovila, da je tovorno plovilo Aurora, ki je prevažalo genetski material s planeta Kertosaurija, zaradi nepopravljive napake na holorotorjih, zasilno pristalo na planetu Z. Preživeli člani posadke so z nepoškodovanim genetskim materialom napravili "nedolžen" znanstveni eksperiment. Stranski produkt tega eksperimenta je bil nastanek humanoidne oblike X., ki se je s pomočjo naravnih danosti planeta Z. razvila v današnjo obliko življenja znano kot Homo Sapens Sapiens. Toda slednja je v tisočletjih evolucije napravila številne napake, ki so začele rušiti mir Osrednje Kozmične Federacije.
| |
|
| |
|
| 7. Ljudmila Razumovska | | 7. Ljudmila Razumovska |
| Vrstica 112: |
Vrstica 100: |
| Luč: Lara Badurina, Edvin Liverić, Igor Remeta | | Luč: Lara Badurina, Edvin Liverić, Igor Remeta |
| Igrali so:[[Maja Sever]], [[Rok Matek]], [[Viktor Meglič]], [[Minca Lorenci]], [[Matevž Biber]] | | Igrali so:[[Maja Sever]], [[Rok Matek]], [[Viktor Meglič]], [[Minca Lorenci]], [[Matevž Biber]] |
|
| |
| Predstava je nastala v produkciji ŠKUC gledališča in v koprodukciji Gledališča Glej ter Art radionice Lazareti Dubrovnik.
| |
| Premiera: 11. sep. 2004 v Gledališču Glej
| |
|
| |
| V drami štirje gimnazijski maturanti svoji profesorici s šopkom cvetja, kristalnimi kozarci in šampanjcem čestitajo za rojstni dan. Na prvi pogled lepa in nedolžna poteza dijakov pa je zgolj uvod v šokanten izid. Mladina se namreč odloči vzeti prihodnost sveta v svoje roke, dela pa se loti s preverjenimi metodami, ki jim jih je privzgojil sovjetski režim. Delo na ta način zavrne idealizirano podobo sovjetske mladine, ki jo je režim razglašal v celotnem obdobju Hladne vojne. Na ta način pa je Razumovska stopila na sveto polje mitologije, na kateri je temeljila celotna sovjetska država.
| |
|
| |
|
| 8. Philippe Alkemade | | 8. Philippe Alkemade |
| Vrstica 128: |
Vrstica 111: |
|
| |
|
| Premiera: 8. dec. 2004, Galerija ŠKUC | | Premiera: 8. dec. 2004, Galerija ŠKUC |
|
| |
| Pisma z Irske na subtilen način izpevodeujejo nesrečo dveh mladih žena, ki se na prelomu 19. v 20. stoletje soočata s patriahalno družbo na eni in željo po osebni realizaciji na drugi strani; vsaka zase skušata zgraditi intimni svet, kjer bi lahko uživali v ljubezni in življenju, ta svet pa se na koncu neusmiljeno zruši. Pisma z Irske so zgodba ljubezni, zgodba strasti, a tudi zgodba o neizogibni odtujenosti.
| |
|
| |
|
| 9. Damjana Černe, Barbara Kapelj | | 9. Damjana Černe, Barbara Kapelj |
| Vrstica 138: |
Vrstica 119: |
|
| |
|
| Premiera: 14. apr. 2005, Stara pošta SMG Ljubljana | | Premiera: 14. apr. 2005, Stara pošta SMG Ljubljana |
|
| |
| »GON« je predstava o moči intuicije, ne intuicije kot spoznanja, pač pa intuicije v območjih naravnega talenta, ki raziskuje tanko mejo med področjem bolečine in strasti. Prikazuje raziskavo zvoka spominov. Odgovarja, kako se užitek sedanjosti hrani na spominu včerajšnje bolečine in sintetizira bloke duševnih stanj, ki so zaznamovana s časom; kjer se preteklost, prihodnost in sedanjost spreminjata s prostorom. Sledi alienaciji glasu želje, direktne in tiste otipljive, ki se more občutiti z dotikom. Nahaja se v nenehnih dveh variabilnih območjih misli - fizične in psihične ter izraža percepcijo domišljije, ki deluje kot preživetveni nagon. Predstavlja isti prostor in čas, kjer se ruši iluzijo.
| |
|
| |
|
| 10. Nick Grosso | | 10. Nick Grosso |
| Vrstica 155: |
Vrstica 134: |
| Koprodukcija z AGRFT | | Koprodukcija z AGRFT |
| Premiera: 22. dec. 2005, AGRFT | | Premiera: 22. dec. 2005, AGRFT |
|
| |
| Drama pripoveduje zgodbo sedmih okoli dvajset letnih ljudi; Frenka, Eme, Jagode, Vesne, Tomija, Gorana in Perota, ki svoj čas bolj kot ne zabijajo z medsebojnim druženjem. Frenka skušata Ema in Jagoda vsaka na svoj način podrediti iluziji, ki jo jima predstavlja, a tudi Frenk ima v glavi tudi svojo podobo obeh. Le to ne deli z njima temveč s svojimi prijatelji, prav tako kot iluzijo o samem sebi. Po drugi strani pa z njim isto počne Vesna in ga za razliko od drugih dveh v tem prekaša. Še dobro, da so tu Tomi, Pero in Goran, ki poskrbijo, da Frenku nikoli ne zmanjka motivacije za ˝sveže pičke˝… Slovenska praizvedba Grossovih Pičk skuša ujeti svet mladih ljudi, ki si sicer na ravni besed imajo ogromno za povedati o stvareh, ki se jim dogajajo vsakdan, da pa bi med sabo lahko dejansko vzpostavili pristno komunikacijo, jim zmanjka na iskrenost. Predvsem samega do sebe, posledično pa tudi do drugih. Frenk pravi Vesni, da bolj kot človek razmišlja o sebi, bolj zajeban postane. Riše se svet mešanih in narobe berljivih signalov, malih pa vseeno perverznih psiholoških igric, kjer je hipna iskrenost le v rokah nekega večjega plana, čigar končni cilj je samo v tem, kdo si bo koga bolj podredil in kdo bo v luči svojega sveta (moškega nasproti ženskega) zmagovalec, pa čeprav za voljo osebne poraženosti.
| |
|
| |
|
| 11. Stefan Kolditz | | 11. Stefan Kolditz |
| Vrstica 172: |
Vrstica 149: |
| Koprodukcija s Cankarjevim domom Ljubljana | | Koprodukcija s Cankarjevim domom Ljubljana |
| Premiera: 28. feb. 2006, Štihova dvorna CD | | Premiera: 28. feb. 2006, Štihova dvorna CD |
|
| |
| Eva Braun v bunkerju dve uri pred ¨koncem zgodovine¨ čaka na svojo smrt. Dve uri v vlogi svojega življenja, v vlogi firerjeve žene, na katero je čakala šestnajst let, režira prizore čakajoče ljubice. Največji ljubezenski par na svetu, kako sta se prvikrat srečala, kako jo je prvikrat poljubil … Nihče ni smel vedeti. Prizori dolgotrajnega čakanja, malih naklonjenosti, kratkih in ukradenih trenutkov se nizajo pred njenimi očmi. Izbira režiserja; če je ostal kakšen Žid, mora ta režirati njen film, firerja naj igra Clark Gable. To je njen film, obljubil ji ga je. Zanj je pripravljena tudi umreti. Za svoj film.
| |
|
| |
|
| 12. [[Andreja Kovač]] | | 12. [[Andreja Kovač]] |
| Vrstica 186: |
Vrstica 161: |
|
| |
|
| Premiera: 27. jun. 2006, Galerija ŠKUC | | Premiera: 27. jun. 2006, Galerija ŠKUC |
|
| |
| Predstava Klovna, povzeta po motivih iz teksta ˝Ég sé...˝ islandske dramatičarke Margrét Pétursdóttir, govori o dveh klovnih Gladioli in Sirotki, ki želita zabavati publiko. Toda Gladiola je zamešal uro nastopa in je prišel dve uri prezgodaj, torej takrat, ko naj bi svoj nastop v resnici imel Sirotka. Gladiola je ljubosumen na Sirotkine sposobnosti, predvsem pa mu gre na živce Sirotkina mirnost. Pri enem izmed trikov, ko Gladiola prisili Sirotko, da postane njegov rekvizit, se izkaže, da Sirotka iz sebe ne more spustiti niti glasu. In tudi sliši ne. Sirotka se končno upre Gladioli in ga začne zmerjati s pomočjo table in krede. Tokrat pa se Gladiola ne odzove. Nepismen je. Njuno orodje komunikacije so le klovnovski triki in rekviziti in tako skupaj naredita pravi klovnovski nastop.
| |
|
| |
|
| 13. [[Nebojša Pop Tasić]] | | 13. [[Nebojša Pop Tasić]] |
| Vrstica 198: |
Vrstica 171: |
|
| |
|
| Premiera: 10. dec. 2006, Jazz club Gajo | | Premiera: 10. dec. 2006, Jazz club Gajo |
|
| |
| Viva la Vulva! prikazuje delčke življenja žensk, različnih starosti, prepričanj, značajev, v različnih krajih in situacijah življenja. Čeprav včasih potrebuješ prijatelje, ki razburkajo gladino morja v bermudskem trikotniku, bi brez prijateljic bilo življenje tako pusto in ne chic, pa se v družbi koga bi lulal, utapljal žalost v čokoladi ter pel in plesal?
| |
|
| |
|
| 14. [[Evald Fliser]] | | 14. [[Evald Fliser]] |
| Vrstica 213: |
Vrstica 184: |
| Koprodukcija z AGRFT | | Koprodukcija z AGRFT |
| Premiera: 7. jan. 2007 | | Premiera: 7. jan. 2007 |
|
| |
| Drama Nora Nora nas sooča z večnim dramatičnim odnosom med žensko in moškim, z večnim vprašanjem, kako ljubezni podaljšati »rok trajanja«, s tem pa odpira tudi večno dilemo o tem, »kaj ljubimo, kadar ljubimo, zakaj smo tako težko sami in očitno še težje za vedno skupaj.
| |
|
| |
|
| 15. Copi | | 15. Copi |
| Vrstica 231: |
Vrstica 200: |
| Koprodukcija s Cankarjevim domom Ljubljana | | Koprodukcija s Cankarjevim domom Ljubljana |
| Premiera: 27. sep.2007, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj | | Premiera: 27. sep.2007, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj |
|
| |
| Cinik, okrutnež, arogantnež, obupanec, aristokrat … in homoseksualec. Vse to je kontroverzni argentinski avtor s psevdonimom Copi. Težave z izražanjem (1971) je absurdna »melodrama«, ki razkriva razuzdan, kaotičen, zabaven, inovativen in predrzen svet.
| |
|
| |
|
| 16. Christian Andersen | | 16. Christian Andersen |
| Vrstica 249: |
Vrstica 216: |
| V sodelovanju z Mini teatrom Ljubljana | | V sodelovanju z Mini teatrom Ljubljana |
| Premiera: 14. okt. 2007, Galerija ŠKUC | | Premiera: 14. okt. 2007, Galerija ŠKUC |
|
| |
| Kraljevič neuspešno išče Kraljično za ženo. Očeta Kralja, ki bi želel predati svoj prestol, pa krona že močno žuli. V neki nevihtni noči, na grajska vrata potrka premočena deklica, ki zase pravi, da je kraljična in prosi za prenočitev. Bistroumna Kraljica, Kraljevičeva mati, pa pod vse žimnice in pernice na katerih naj bi spala deklica položi zrno graha. To naj bi namreč pokazalo, če je kraljična res prava. Po, za deklico naporni noči brez spanca, se izkaže, da je Kraljična res prava. Saj le prava Kraljična začuti zrno graha skozi dvajset žimnic in dvanajst pernic.
| |
|
| |
|
| 17. Philip Ridley | | 17. Philip Ridley |
| Vrstica 262: |
Vrstica 227: |
| Koprodukcija z Gledališčem Glej | | Koprodukcija z Gledališčem Glej |
| Premiera: 26. okt. 2007 | | Premiera: 26. okt. 2007 |
|
| |
| Drama provokativnega londonskega dramatika govori o tem, kako se duševne rane strahu in krivde velikokrat ne morejo popolnoma zaceliti in kako pomembna za celjenje takih ran je človeška bližina in razumevanje. Skrivnost Vincenta Riverja združi nezdružljivo: sedemnajstletnega razrvanega in pretepenega Daveyja ter stoično žalujočo triinpetdesetletno Anito. Na najbolj vroč dan v letu ju najdemo v zanikrnem stanovanju v londonskem East Endu, polnem angleškega nižjega sloja in priseljencev, »katerih imena je nemogoče izgovoriti«, in ki kljub svoji drugačnosti ne prenašajo nikakršne drugačnosti.
| |
|
| |
|
| |
| Mini festival [[Teater v galeriji]]
| |
|
| |
|
| ==Zunanje povezave== | | ==Zunanje povezave== |
| [http://www.skuc.org/gledalisce/ Škuc gledališče] | | [http://www.skuc.org/gledalisce/ Škuc gledališče] |
O ŠKUC gledališču
Gledališka redakcija (ŠKUC gledališče), ki deluje pod okriljem Društva Študentski kulturni center (ŠKUC), je svoje prve korake v poznih sedemdesetih prejšnjega stoletja naredila na ulici z odmevnimi pouličnimi in ambientalnimi predstavami. Iz prve generacije je izšlo nekaj danes prepoznavnih gledališčnikov in skupin. Po odmevnih začetkih in kasneje po večletnem zatišju je redakcija ŠKUC GLEDALIŠČE leta 2000 ponovno začela z gledališko produkcijo. Gledališko dejavnost in ustvarjanje sta obudila dramaturg in režiser Alen Jelen in igralka Alenka Tetičkovič. Prva predstava je bila Človeški glas Jeana M. Cocteaua.
Konceptuano je delo gledališča usmerjeno v tako imenovane komorne predstave, vodilo gledališča pa je angažiranje mladih profesionalnih gledaliških umetnikov in tudi študentov dramske igre, režije in dramaturgije. Nabor besedil sloni na uprizarjanju slovenskih praizvedb, krstnih uprizoritvah ter na besedilih, ki tematizirajo vprašanja marginaliziranih družbenih skupin. Letna produkcija obsega tri predstave v lastni produkciji ali koprodukciji z drugimi skupinami in gledališkimi hišami. V letu 2010 (sezona 2010/11) gledališče obeležuje 10. letnico delovanja.
Predstave
1. Jean M. Cocteau
ČLOVEŠKI GLAS (La voix humaine)
Prevajalka: Kaja Petre
Režiser: Alen Jelen
Dramaturg: Miha Trefalt
Lektorica: Rudenka Nabergoj
Kostumografinja: Tatjana Grabrijan
Maskerka, frizerka in garderoberka: Urška Zorčič
Glasbeni opremljevalec: Brane Zorman
Svetovalec za gib: Edvin Liverić
Igrala je: Alenka Tetičkovič
Premiera: 29. dec. 2000, Mala scena MGL
2. Suzana Tratnik
IME MI JE DAMJAN
Komi-mono-komedija
Režiser Alen Jelen
Svetovalec za govor: Tomaž Gubenšek
Scenograf: Alen Jelen
Kostumografinja: Maja Ljubotina
Svetovanje za masko: Andrej Gabron
Maskerka, frizerka in garderoberka: Urška Zorčič
Avtorica glasbe: Xenia Jus
Igrala sta: Neva Jana Flajs, Tomaž Gubenšek(glas v off-u)
Premiera: 6. jun. 2002, Atelje 2050
3. Berta Bojetu Boeta
OSAMA
Režiser in dramaturg: Alen Jelen
Izdelovalka lutke, Kostumografinja in scenografka: Petra Alič
Lektor: Ludvik Kaluža
Uglasbiteljica songov: Uršula Ramoveš
Pevka songov: Uršula Ramoveš
Glasbeniki: Jože Šalej, Matjaž Emeršič
Igrala je: Alenka Bole Vrabec
Koprodukcija z Linhartovo dvorano Radovljica
Premiera: 8. dec. 2002, Mala scena MGL
4.Edna Mazya
IGRE NA DVORIŠČU (Mis'chakim ba-chazer ha'achorit)
Prevajalka iz angleščine: Suzana Tratnik
Režiser: Alen Jelen
Dramaturginja: [Tatjana Doma]]
Svetovalec za govor: Tomaž Gubenšek
Scenografka: Irena Pivka
Kostumografinja: Petra Alič
Glasbeni opremljevalec: Brane Zorman
Maskerka: Urška Zorčič
Luč in tonski mojster: Metod Rosman
Igrali so: Alenka Tetičkovič, Aljoša Koltak, Miha Arh, Dejan Pevčević, Marko Plantan
Koprodukcija z društvom Atelje 2050
Premiera: 24. mar. 2003, Mala scena MGL
5. Ana Maria Vasquez
MRTVAKOV KRUHEK
Prevajalec: Darko Čuden
Režiser: Peter Srpčič
Dramaturg: Alen Jelen
Lektor: Tomaž Gubenšek
Kostumograf: Lane Sokolovski
Avtor glasbe: Andraž Polič
Oblikovalec luči: Igor Remeta
Asistentka dramaturgije: Kristina Radešček
Organizatorka: Xenia Jus
Igrali so:Tomaž Gubenšek, Alenka Tetičkovič, Andraž Polič
Koprodukcija z Gledališčem Glej
Premiera: 5. nov. 2003, Gledališče Glej
6. Xenia Jus
SIRIUS. Kabaret
Režiserka: Xenia Jus
Avtorica glasbe: Xenia Jus
Igrala sta:Alenka Tetičkovič, Tomaž Gubenšek
Premiera: 20. mar. 2004, KUD France Prešeren
7. Ljudmila Razumovska
DRAGA ELENA SERGEJEVNA
Prevajalka: Anamarija Štukelj
Režiser: Edvin Liverić
Dramaturginja: Magdalena Lupi
Scenografka: Lara Badurina
Kostumografa: Edvin Liverić, Lara Badurina
Svetovalec za govor: Tomaž Gubenšek
Luč: Lara Badurina, Edvin Liverić, Igor Remeta
Igrali so:Maja Sever, Rok Matek, Viktor Meglič, Minca Lorenci, Matevž Biber
8. Philippe Alkemade
PISMA Z IRSKE
Prevajalec in dramaturg: Ante Bračić
Režiserka: Andreja Kovač
Scenografka: Ana Rahela Klopčič
Kostumografinja: Vlasta Klobasa
Svetovalec za govor: Tomaž Gubenšek
Igrali sta: Mojca Simonič, Mirel Knez
Premiera: 8. dec. 2004, Galerija ŠKUC
9. Damjana Černe, Barbara Kapelj
GON (avtorski projekt)
Režiserka: Barbara Kapelj
Dramaturginja: Irena Štaudohar
Igrala je: Damjana Černe
Premiera: 14. apr. 2005, Stara pošta SMG Ljubljana
10. Nick Grosso
PIČKE (Peaches)
Prevajalka: Špela Škrbina
Režija: Alen Jelen
Dramaturginja: Ana Kuntarič
Scenografka: Irena Pivka
Kostumografija: Ekipa Pičk
Video montažer: Blaž Štrukelj
Svetovalec za govor: Tomaž Gubenšek
Producent: Alen Jelen
Igrali so:Vesna Vončina, Maja Martina Merljak, Jure Henigman, Romeo Grebenšek, Nejc Ropret, Rok Kunaver
Koprodukcija z AGRFT
Premiera: 22. dec. 2005, AGRFT
11. Stefan Kolditz
EVA BRAUN, HITLERJEVA LJUBICA
Prevajalka: Alenka Bole Vrabec
Priredba: Andreja Kovač
Režiserka: Andreja Kovač
Dramaturg: Alen Jelen
Svetovalec za govor: Tomaž Gubenšek
Kostumografinja: Nina Holc
Glasbeni opremljevalec in oprema: Dane Cotar
Asistentka dramaturga. Ana Kuntarič
Igra: Alenka Tetičkovič
Koprodukcija s Cankarjevim domom Ljubljana
Premiera: 28. feb. 2006, Štihova dvorna CD
12. Andreja Kovač
KLOVNA
Režiserka: Andreja Kovač
Dramaturginja: Ana Kuntarič
Kostumografinja: Nina Holc
Klovnske veščine: Ravil Sultanov
Učenje znakovnega jezika: Veronika Ciglar in dijaki Srednje šole zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana
Producent: Alen Jelen
Igrata: Andrej Murenc, Luka Cimprič
Premiera: 27. jun. 2006, Galerija ŠKUC
13. Nebojša Pop Tasić
VIVA LA VULVA
Režiserka: Alenka Tetičkovič
Dramaturginja: Ana Kuntarič
Kostumografinja: Nina Holc
Svetovalka za scenografijo: Petra Veber
Igrle so: Karin Komljanec, Dunja Zupanec, Neva Jana Flajs
Premiera: 10. dec. 2006, Jazz club Gajo
14. Evald Fliser
NORA NORA
Režija: Alen Jelen
Dramaturgija:Ana Kuntarič
Scenografija: Irena Pivka
Kostumografija: Marko Jenko
Lektorica: Katarina Podbevšek
Izbor glasbe: Maja Bezjak
Igrali so: Tjaša Ferme, Vesna Vončina, Romeo Grebenšek, Michael Krištof
Koprodukcija z AGRFT
Premiera: 7. jan. 2007
15. Copi
TEŽAVE Z IZRAŽANJEM (L’homosexuel ou la difficulté de s’exprimer, 1971)
Absurdna »melodrama« s primesmi komedije.
Prevajalec: Ante Bračič
Režiser: Edvin Liverić
Dramaturginja: Magdalena Lupi
Scenografka: Lara Badurina
Kostumografinja: Nataša Mihaljčišin
Svetovalec za govor: Tomaž Gubenšek
Izbor glasbe: Edvin Liverić
Glasbena obdelava: Marin Alvir
Igrali so: Primož Pirnat, Tomaž Gubenšek, Michael Kristof, Maja Sever
Koprodukcija s Cankarjevim domom Ljubljana
Premiera: 27. sep.2007, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj
16. Christian Andersen
KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA
Prevajalec: Rudolf Kresal
Priredba: Jana Osojnik
Režiser, montaža, scenografija, svetloba: Klemen Markovčič
Svetovalec za govor: Tomaž Gubenšek
Likovna zasnova: Tina Judnič
Kostumograf: Iztok Hrga
Glasba: Gregor Stermecki
Vizualne komunikacije: Borut Kajbič
Foto: Irena Ferlič
Igrata: Aljaž Jovanović, Nika Rozman/Vesna Vončina
V sodelovanju z Mini teatrom Ljubljana
Premiera: 14. okt. 2007, Galerija ŠKUC
17. Philip Ridley
VINCENT RIVER
Prevajalka: Suzana Tratnik
Režiser: Alen Jelen
Dramaturginja in lektorica: Ana Kržišnik
Kostumograf: Marko Jenko
Igrala sta: Zvezdana Mlakar, Jure Henigman
Koprodukcija z Gledališčem Glej
Premiera: 26. okt. 2007
Zunanje povezave
Škuc gledališče