Gašper Tič: Razlika med redakcijama
| Vrstica 15: | Vrstica 15: | ||
===Nebojša Pop Tasić Gašperju Tiču v slovo 18.06.2017=== | ===Nebojša Pop Tasić Gašperju Tiču v slovo 18.06.2017=== | ||
Dragi Gašper, odšel si v tako pomembnem trenutku, | Dragi Gašper, odšel si v tako pomembnem trenutku, | ||
Ko je Iran vrgel rakete na Sirijo, | <br />Ko je Iran vrgel rakete na Sirijo, | ||
Ko je nekdo vprašal ali je neustavno neplačevanje prispevkov zaposlenim, | <br />Ko je nekdo vprašal ali je neustavno neplačevanje prispevkov zaposlenim, | ||
Ko so na dnu morja našli ladjo, ki je potonila leta 1681 | Ko so na dnu morja našli ladjo, ki je potonila leta 1681 | ||
Polna mečev, žebljev in zabojev bombaža, | Polna mečev, žebljev in zabojev bombaža, | ||
Redakcija: 08:37, 19. junij 2017
Življenjepis
Gašper Tič je bil rojen 7. maja 1973 v Kopru. Na AGRFT se je vpisal leta 1991 ter dramsko igro in umetniško besedo študiral v letniku profesorjev Dušana Mlakarja in Kristijana Mucka. Študij je zaključil z vlogama Puntile v uprizoritvi Gospod Puntila in njegov hlapec Matti Bertolta Brechta (r. Jernej Lorenci) in Petra Pajota v Ljudožercih Gregorja Strniše (r. Aleš Novak) ter zanju leta 1996 prejel univerzitetno Prešernovo nagrado.
Že v času študija je igral v MGL, SSG Trst in v Kopru, leta 1997 pa se je redno zaposlil v Mestnem gledališču ljubljanskem. Kar nekaj miniaturk je nakazovalo njegovo posebno razumevanje tragičnega tudi v stvareh, ki se nam zde komične in obratno. V MGL je ustvaril vrsto izstopajočih likov. Za vloge Arlecchina v Goldonijevem Slugi dveh gospodarjev (r. Boris Kobal), Andreja Smoleta v 1821 Milana Dekleve, Mojce Kranjc in Alje Predan ter za vlogo Salvadorja Dalíja v Histeriji Terryja Johnsona (r. Mateja Koležnik) je leta 2000 prejel Severjevo nagrado. Navdušil je v vlogi naslovnega junaka v Cyranoju de Bergeracu Edmonda Rostanda (r. Dušan Jovanović). Za vlogo Baje v Hrošču Mladena Popovića (r. Jaka Ivanc) je leta 2002 prejel nagrado na festivalu Sterijino pozorje v Novem Sadu. Istega leta je prejel Dnevnikovo nagrado za vloge Tobije Rigeja v Kar hočete Williama Shakespeara (r. Aleksandar Popovski), Milana Vehovca v konstrukciji Cankarjevih del Lepa Vida – Hrepenenje – Hamlet iz cukrarne (r. Mile Korun), Baje v Hrošču in Ivana v Srebrnem rebru Milana Jesiha (r. Matjaž Zupančič). Za vlogo Vasilija Ohlobistina v Tanji-Tanji Olje Muhine (r. Matjaž Pograjc) je leta 2009 prejel priznanje ZDUS. Takrat je žirija za podelitev nagrade v uvodu poudarila, da »je po odmevnih vlogah na slovenskih odrih dosegel prvi vrh igralske odličnosti.« Bil je tudi Petr v Zgodbah vsakdanje norosti Petra Zelenke (r. Barbara Hieng Samobor), Drago v drami Pes, pizda in peder Gregorja Fona (r. Primož Ekart), Veliki očka v Williamsovi Mački na vroči pločevinasti strehi (r. Ivica Buljan) in Luzmán v Vitezu čudes Lopeja de Vege (r. Luka Martin Škof).
Veliko je nastopal tudi v drugih gledališčih: v SNG Drama Ljubljana, Koreodrami Ljubljana, Gledališču Koper in SSG Trst, pa tudi izven institucij. Za izvedbo in priredbo monokomedije Joooj, tako sem prišel na svet!? (Hišno gledališče in KUD France Prešeren, 1998) je leta 1999 prejel nagrado zlata paličica. Ukvarjal se je tudi s pisanjem, gledališko režijo in pedagogiko, med drugim je v Šentjakobskem gledališču režiral igri Bog Woodyja Allena (2008) in komedijo po motivih del različnih avtorjev Tičja kletka (2009).
Nastopil je v dveh celovečernih filmih: kot Prešeren v Odi Prešernu (r. Martin Srebotnjak, 2001) ter kot Petelin v Kruha in iger (r. Klemen Dvornik, 2012). Posnel je veliko kratkih filmov in radijskih iger, za seboj pa ima tudi bogato televizijsko kariero. Za stvaritev lika Ana Liza v oddaji Spet doma na RTV Slovenija je leta 2006 prejel viktorja za posebne dosežke. Vodil je več silvestrskih oddaj, mlajši gledalci pa ga poznajo po vodenju oddaj Iz popotne torbe in Firbcologi.
Od leta 2016 do smrti 18. junija 2017 je bil predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
Nebojša Pop Tasić Gašperju Tiču v slovo 18.06.2017
Dragi Gašper, odšel si v tako pomembnem trenutku,
Ko je Iran vrgel rakete na Sirijo,
Ko je nekdo vprašal ali je neustavno neplačevanje prispevkov zaposlenim,
Ko so na dnu morja našli ladjo, ki je potonila leta 1681
Polna mečev, žebljev in zabojev bombaža,
Ko je bila ustvarjena epska fotografija plavanja s kiti v oceanu,
Ko je Ivica Buljan jedel rustikalno večerjo,
In Lorenci ob guslah pil pivo v Beogradu,
Ko so HRT primerjali z RTS-om v času Miloševića,
Ko je Zoran Ivanović (saj ga ne poznaš) napisal svoji hčerki: Mia bella signorina!
Ko so se kleti na Krasu odprle,
In jaz sem otrokoma prebral slikanico o dinozavrih,
Ko je Janez Janša spil koka-kolo na kateri je pisalo: Janez Janša,
Ko je Kunaver posodobil svojo profilno sliko na Facebooku,
Ko je Cemal Demir rekel: Huzur...Güzellik uykusuna yatılır!
In Aldo Kumar je rekel, da je jutro zeleno,
In nekdo drug da, če vidiš Modrega kita, ga moraš prijavit na policijo,
In Dado Topić je pel Da li znaš da te volim
In Ferdinand Mueller je objavil fogografijo sebe kot ženske,
Ali ženskega trupla ali nisem razumel prav kaj naj bi to bilo,
A novi turski sultan rezal Rusijo tam, kjer je najtanjša,
Ko je 80-im ljudem bil všeč stavek: Nesmrtni ne umirajo
Dimnikarji pa so imeli volitve za vrhovnega Dimnikarja,
Ko je Suna rekla: to je nemoguće!
In ko smo te vsi pogrešali, tebe pa ni bilo nikjer.
Veliko vsega se je zgodilo točno v tem trenutku.
In še ena stvar ...
Ko odide nekdo s takim velikanskim srcem,
V tem trenutku vsi MI ostanemo sami ...
O, dragi Gašper, le upam, da ti naša samota
Dela družbo tam, kjer si zdaj. To bi nam bilo v tolažbo.
Čisto človeško ti zavidam, da si bil to, kar si bil,
In zdaj ne vem ali naj te prekolnem ali objamem
Ali sklofutam ali poljubljam ali kaj ...
Ker nikoli nisi ubogal.
Pa še nekaj Gašper: najboljši vedno odidejo,
ko je nam najtežje. Sram te bodi!
Video
Koprodukcija MGL in Imaginarni, Gregor Fon Pes, pizda in peder, r. Primož Ekart
MGL, Bertolt Brecht Bobni v noči, r. Matjaž Pograjc
Gašper Tič: Pevcu (Recital Prešernove poezije, 08.02.2014)
Vloge v gledališču
Režije
Vloge na filmu in televiziji
- 2001 Prešeren; Oda Prešernu, r. Martin Srebotnjak, Vertigo Ljubljana in E-motion film, Ljubljana
- 2000 Glas gledalca; Obsojena, kratki igrani TV film, r. Anton Tomašič, TV Slovenija
- 1998 Delirium Credens, r. Martin Srebotnjak, UL AGRFT Ljubljana
- 1995 Cesta v pekel, r. Špela Kucler, UL AGRFT Ljubljana
Nagrade
- 2016 Nagrada Tantadruj ustvarjalni ekipi za gledališki dosežek za uprizoritev Trio (Gašper Tič Trio, r. Jaka Ivanc, Gledališče Koper)
- 2016 Nominacija za Grumovo nagrado 2016 za dramsko besedilo Trio
- 2015 Viktor za najboljšo otroško oddajo Firbcologi (voditelj in soavtor besedila)
- 2015 Žlahtni komedijant na Dnevih komedije 2015 za vloge v uprizoritvi Prevare (r. Jaka Ivanc, MGL) in za vlogo Oberlajtnanta Lukaša v uprizoritvi Švejk (r. Jaka Ivanc, MGL)
- 2010 Priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za igralske dosežke v letu 2009 za vlogo Vasilija Ohlobistina (O. Muhina Tanja-Tanja, MGL)
- 2005 Viktor za posebne dosežke v letu 2004 za stvaritev lika Ane Lize v TV oddaji Spet doma (skupaj z Natašo Tič Ralijan)
- 2002 Dnevnikova nagrada igralcu sezone v MGL za vlogo Tobije Rigeja (W. Shakespeare Kar hočete), za vlogo Milana Vehovca ( I. Cankar Lepa Vida – Hrepenenje – Hamlet iz Cukrarne), za vlogo Baje (M. Popović Hrošč) in za vlogo Ivana ( M. Jesih Srebrno rebro – vse MGL)
- 2002 Sterijeva nagrada za vlogo Baje na Sterijinem pozorju v Novem Sadu (M. Popović Hrošč, MGL)
- 2000 Severjeva nagrada za vlogo Arlecchina ( C. Goldoni Sluga dveh gospodarjev) za vlogo Andreja Smoleta (M. Dekleva/ M. Kranjc/A. Predan 1821) ter za vlogo Salvadorja Dalíja (T. Johnson Histerja ali Fragmenti analize obsesivne nevroze - vse MGL)
- 1999 Zlata paličica za igro in priredbo monokomedije na festivalu Zlata paličica (Joooj, tako sem prišel na svet!?, (Hišno gledališče – produkcija KUD France Prešeren, Ljubljana)
- 1996 Študentska Prešernova nagrada za vlogo Puntile ( B. Brecht Gospod Puntila in njegov hlapec Matti) in za vlogo Pajota (G. Strniša Ljudožerci – oboje AGRFT)
Drugo
Oda gledališču 
- za sklepno slovesnost 48. Festivala Borštnikovo srečanje 27. oktobra 2013.
Viri in literatura