Vinko Möderndorfer: Razlika med redakcijama

Vrstica 152: Vrstica 152:
*[[Vinko Möderndorfer/Špela Jermol: Sarah Kane: Razdejani. Analiza učinkov uprizoritve v režiji Vinka Möderndorferja, Slovensko mladinsko gledališče, julij 2008|Špela Jermol:Analiza učinkov uprizoritve v režiji  
*[[Vinko Möderndorfer/Špela Jermol: Sarah Kane: Razdejani. Analiza učinkov uprizoritve v režiji Vinka Möderndorferja, Slovensko mladinsko gledališče, julij 2008|Špela Jermol:Analiza učinkov uprizoritve v režiji  
Vinka Möderndorferja, Slovensko mladinsko gledališče, julij 2008]], Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Seminarska naloga (2008/09), Mentor: as. dr. [[Gašper Troha]], Ljubljana, 2009.
Vinka Möderndorferja, Slovensko mladinsko gledališče, julij 2008]], Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Seminarska naloga (2008/09), Mentor: as. dr. [[Gašper Troha]], Ljubljana, 2009.
==Bibliografija==
 
 
==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
[[škrbinski prag:=presežen| ]]
[[škrbinski prag:=presežen| ]]
[[priimek ime:=Möderndorfer, Vinko| ]]
[[priimek ime:=Möderndorfer, Vinko| ]]

Redakcija: 07:52, 30. marec 2010

Življenjepis

Vinko Möderndorfer je rojen 22. septembra 1958 v Celju, kjer je končal srednjo šolo - Gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, na smeri za gledališko in radijsko režijo. Študij je končal leta 1982 in 1983 diplomiral, v nadaljevanju je prejel leta 2003 še naziv docenta za gledališko režijo. Osnovna izobrazba, ki jo navajamo pa je mnogo premalo, da bi nam razkrila široki diapazon umetniškega ustvarjanja Vinka Möderndorferja, ki se je ob gledališki in radijski režiji uspešno spoprijel tudi s televizijsko in filmsko. Za nekaj svojih filmov je napisal scenarije, kakor lahko spremljamo kar nekaj gledaliških režij, ki temeljijo na njegovih lastnih tekstih. Torej se srečujemo ob gledališko filmskem ustvarjalcu tudi s pisateljem, ki se je spopadel najprej s poezijo koncem sedemdesetih let, nato pa nadaljeval na vseh področjih literarnega ustvarjanja od proze do dramatike, od radijskih iger do filmskih scenarijev, od otroške literature do esejistike.

Leta 1983, ko se je začelo njegovo potovanje režiserja po slovenskih gledališčih, se je pridružil Društvu slovenskih pisateljev. Danes je tudi član Združenja dramskih umetnikov Slovenije in slovenskega PEN centra. Istočasno je prevzel za en mandat vodenje Gledališča Glej. S svojimi prvimi režijami, Rožnati trikotnik in Summertime v Gleju in Tako kot je v mariborski Drami, je nastopil pot »revolucionarnega« režiserja, saj je bil v tem obdobju edini, ki se je na slovenskih odrih spopadel s tematiko aidsa. Ob tej anglo-ameriški literaturi pa se je v veliki meri posvečal tudi klasiki in praizvedbam slovenskih tekstov. Delo je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih in opernih hišah, kjer je do danes zrežiral okoli sto predstav in prav pogosto ga srečamo v tandemu s kostumografko Alenko Bartl. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Tako kot je v svojem začetnem režijskem obdobju, v svoji mladostniški zagnanosti lahko izbruhal svoj gnev na netolerantno, krivično, materialno usmerjeno družbo skozi tekste mladih anglo-ameriških avtorjev, je v srednjem obdobju, z uprizoritvami klasikov (Cankar, Brecht, Molliere, Beckett) iskal nov ključ za izražanje svojega protesta do poniževanja malega človeka, dokler nas občutek ne privede do njegovega sedanjega obdobja ustvarjanja v gledališču, kjer se izraža predvsem skozi komedijski žanr, ki ga izvrstno obvlada, kot bi obupal z resno kritiko in mu ostaja samo še posmeh.

Vzporedno z gledališkimi režijami dela tudi kot radijski, televizijski in filmski režiser. V televizijskem mediju režira predvsem tv igre in dokumentarne tv filme po svojih scenarijih. Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film Predmestje, in zdi se, da se je kritika družbe, ostra, zajedljiva, grenko humorna, ki jo je pred tem gojil v gledališču, preselila na filmska platna. Za radio je od leta 1989 napisal prek osemdeset radijskih iger. Mnoge radijske igre so bile igrane tudi v tujini (Nemčija, Italija, Češka, Slovaška, Hrvaška), z njimi je sodeloval na vseh najpomembnejših evropskih radijskih festivalih. V času od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil trideset del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike. Za svoje delo je prejel številne nagrade..

Gledališke in operne režije

2001- 2010

1991-2000

1981-1990

Literarna dela

Poezija za otroke

  • 2003 Zakaj so sloni rahlospeči, Mladika
  • 1995 Madonca fleten svet, Mladinka knjiga
  • 1993 Kako se dan lepo začne, Državna založba

Mladinska proza

  • 2006 Vrnitev muca Langusa in Čarovnička Gajka , Mladika
  • 2002 Muc Langus in Čarovnička Gajka , Mladika
  • 1999 Sin Srakolin - mladinska povest, Aristej

Poezija

  • 2005 Skala in srce, Aleph
  • 1999 Temno modro kot september, Založba Goga
  • 1999 Zlodejeve žalostinke, Založba obzorja
  • 1999 Pesmi iz nočne kronike, ZSSS
  • 1993 Male nočne ljubávne pesmi, Založba Mihelač
  • 1981 Mah, Cankarjeva založba

Proza

  • 2003 Omejen rok trajanja, Cankarjeva založba
  • 2003 Limonada slovenica, Književna zadruga
  • 2002 Predmestje, Cankarjeva založba
  • 2001 Gledališče v ogledalu, Založba obzorja
  • 2000 Total, Prešernova družba
  • 1999 Vaja zbora - tri komedije, TESPIS
  • 1998 Pokrajina št. 2, Založba obzorja
  • 1997 Nekatere ljubezni, Cankarjeva založba
  • 1996 Štirje letni časi, Mihelač
  • 1996 Tek za rdečo hudičevko, Založba obzorja
  • 1996 Ležala sva tam in se slinila ko hudič, DZS
  • 1995 Čas brez angelov, DZS
  • 1994 Tarok pri Mariji, Prešernova družba
  • 1993 Krog male smrti, Cankarjeva založba

Delo na filmu in televiziji

Režije

  • 2008 Vaja zbora, TV Slovenija
  • 2008 Pokrajina št.2, Forum Ljubljana
  • 2006 En dan resnice, TV Slovenija
  • 2004 Predmestje, Forum Ljubljana
  • 1999 Človek v šipi - portret Petra Božiča, TV Slovenija

Scenariji

  • 2008 Vaja zbora, TV Slovenija
  • 2008 Pokrajina št.2, Forum Ljubljana
  • 2004 Predmestje, Forum Ljubljana
  • 1999 Človek v šipi - portret Petra Božiča, TV Slovenija

Literarne predloge

  • 2008 Pokrajina št.2, Forum Ljubljana
  • 2004 Predmestje, Forum Ljubljana

Prejete nagrade 7. Festival slovenskega filma, Ljubljana (2004)


Nagrade

  • 2006 Žlahtno komedijsko pero na festivalu Dnevi komedije v Celju za komedijo Šah mat*2003 Nagrada Televizije Slovenija za scenarij Obisk
  • 2004 Nagrada Fipresci za najboljši film na 7. festivalu slovenskega filma (Predmestje)
  • 2003 Žlahtno komedijsko pero na festivalu Dnevi komedije v Celju za komedijo Na kmetih
  • 2002 Nagrada Marjana Rožanca za knjigo esejev Gledališče v ogledalu
  • 2001 Nagrada Mohorjeve družbe za dramski tekst Praznina
  • 2001 Žlahtno komedijsko pero na festivalu Dnevi komedije v Celju za komedijo Podnajemnik
  • 2000 Nagrada Prešernovega sklada za knjigo novel Nekatere ljubezni
  • 2000 Prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro Zlati klub
  • 1999 Žlahtno komedijsko pero na festivalu Dnevi komedije v Celju za komedijo Limonada Slovenica
  • 1998 Žlahtno komedijsko pero na festivalu Dnevi komedije v Celju za komedijo Vaja zora
  • 1996 prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro za odrasle Na sončni stran
  • 1995 Borštnikova nagrada ob 200 letnici smrti A. T. Linharta za komedijo Štirje letni časi
  • 1994 Župančičeva nagrada mesta Ljubljane za zbirko novel Krog male smrti
  • 1994 Prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenije in WDR za radijsko igro za odrasle Pokrajina
  • 1993 Prva nagrada na anonimnem tečaju Radia Slovenija za otroško radijsko igro Kristalni cvet
  • 1986 Borštnikova nagrada za režijo (S. Shepard Summertime, EG Glej Ljubljana) in (Simović Potujoče gledališče Šopalović, PDG Nova Gorica)
  • 1983 Borštnikova nagrada za najboljšo uprizoritev v celoti (M. Sherman Rožnati trikotnik, EG Glej Ljubljana)

Posebni članki


Zunanje povezave