Slavko Cerjak: Razlika med redakcijama
 
Vrstica 5: Vrstica 5:


Prvo profesionalno vlogo je odigral v Eksperimentalnem gledališču Glej. Že leta 1979 se je pridružil igralskemu ansamblu [[MGL]] in mu ostal zvest do leta 2008. V tem času je odigral več kot 50 vlog, med njimi Ferdinanda v Schillerjevi drami ''Spletka in ljubezen'', Hajmona v Smoletovi ''Antigoni'', Klavdija v ''Hamletu'', Kazimirja v igri ''Kazimir in Karolina'' Ödöna von Horvátha, Jamesa Leedsa v ''Otrocih manjšega boga'', Josefa K. v Kafkovem ''Procesu'', Petruchia v Shakespearovi ''Ukročeni trmoglavki'', Tugomerja v istoimenski igri Vilija Ravnjaka, Kontrabasista v Süskindovi monodrami ''Kontrabas'', Henryja Higginsa v ''Pigmalionu'' Georgea Bernarda Shawa, Hjalmarja Ekdala v Ibsenovi ''Divji rački'', Pavla Afanasjeviča Famusova v Gribojedovi ''Gorje pametnemu'' ...
Prvo profesionalno vlogo je odigral v Eksperimentalnem gledališču Glej. Že leta 1979 se je pridružil igralskemu ansamblu [[MGL]] in mu ostal zvest do leta 2008. V tem času je odigral več kot 50 vlog, med njimi Ferdinanda v Schillerjevi drami ''Spletka in ljubezen'', Hajmona v Smoletovi ''Antigoni'', Klavdija v ''Hamletu'', Kazimirja v igri ''Kazimir in Karolina'' Ödöna von Horvátha, Jamesa Leedsa v ''Otrocih manjšega boga'', Josefa K. v Kafkovem ''Procesu'', Petruchia v Shakespearovi ''Ukročeni trmoglavki'', Tugomerja v istoimenski igri Vilija Ravnjaka, Kontrabasista v Süskindovi monodrami ''Kontrabas'', Henryja Higginsa v ''Pigmalionu'' Georgea Bernarda Shawa, Hjalmarja Ekdala v Ibsenovi ''Divji rački'', Pavla Afanasjeviča Famusova v Gribojedovi ''Gorje pametnemu'' ...


Kljub stalnemu angažmaju je gostoval tudi v drugih slovenskih institucionalnih gledališčih ter v [[Gledališče Glej|eksperimentalnem gledališču Glej]]. Leta 2001 je ustanovil [[Satirično gledališče Cerjak]], v katerem je kot komedijant sam tudi nastopal, prav tako kot v [[Cafe teater|Cafe teatru]] in [[Špas teater|Špas teatru]]. Leta 1982 je prejel [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]] za mladega igralca za vlogo '''Zdravnika''' v predstavi ''Ni človek, kdor ne umre'' v izvedbi [[EG Glej]], leta 1984 pa [[Severjeva nagrada|nagrado Sklada Staneta Severja.]]
Kljub stalnemu angažmaju je gostoval tudi v drugih slovenskih institucionalnih gledališčih ter v [[Gledališče Glej|eksperimentalnem gledališču Glej]]. Leta 2001 je ustanovil [[Satirično gledališče Cerjak]], v katerem je kot komedijant sam tudi nastopal, prav tako kot v [[Cafe teater|Cafe teatru]] in [[Špas teater|Špas teatru]]. Leta 1982 je prejel [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]] za mladega igralca za vlogo '''Zdravnika''' v predstavi ''Ni človek, kdor ne umre'' v izvedbi [[EG Glej]], leta 1984 pa [[Severjeva nagrada|nagrado Sklada Staneta Severja.]]


Poleg gledališča se je redno pojavljal tudi na filmskem platnu, predvsem pa na televizijskih ekranih. Igral je glavno vlogo v filmu ''Doktor'' Veljka Duletiča, '''Očeta''' v filmu ''Ljubljana je ljubljena'' Mileta Klopčiča, na televiziji pa smo ga srečali v filmu Antona Tomašiča ''Čisto pravi gusar'' in v različnih nadaljevankah.
Poleg gledališča se je redno pojavljal tudi na filmskem platnu, predvsem pa na televizijskih ekranih. Igral je glavno vlogo v filmu ''Doktor'' Veljka Duletiča, '''Očeta''' v filmu ''Ljubljana je ljubljena'' Mileta Klopčiča, na televiziji pa smo ga srečali v filmu Antona Tomašiča ''Čisto pravi gusar'' in v različnih nadaljevankah.


 
Umrl je 22. marca 2008 v Ljubljani.
Umrl je 23. marca 2008 v Ljubljani.


==Vloge v gledališču==
==Vloge v gledališču==

Trenutna redakcija s časom 12:14, 29. december 2017

Življenjepis

Slovenski dramski igralec Alojz Cerjak, bolj znan pod imenom Slavko, se je rodil 6. februarja 1956 v Brežicah. AGRFT v Ljubljani je obiskoval od 1975 do 1979 in zaključil študij z vlogo Stomila v Mrožkovem Tangu. Diplomiral je leta 1988.

Prvo profesionalno vlogo je odigral v Eksperimentalnem gledališču Glej. Že leta 1979 se je pridružil igralskemu ansamblu MGL in mu ostal zvest do leta 2008. V tem času je odigral več kot 50 vlog, med njimi Ferdinanda v Schillerjevi drami Spletka in ljubezen, Hajmona v Smoletovi Antigoni, Klavdija v Hamletu, Kazimirja v igri Kazimir in Karolina Ödöna von Horvátha, Jamesa Leedsa v Otrocih manjšega boga, Josefa K. v Kafkovem Procesu, Petruchia v Shakespearovi Ukročeni trmoglavki, Tugomerja v istoimenski igri Vilija Ravnjaka, Kontrabasista v Süskindovi monodrami Kontrabas, Henryja Higginsa v Pigmalionu Georgea Bernarda Shawa, Hjalmarja Ekdala v Ibsenovi Divji rački, Pavla Afanasjeviča Famusova v Gribojedovi Gorje pametnemu ...

Kljub stalnemu angažmaju je gostoval tudi v drugih slovenskih institucionalnih gledališčih ter v eksperimentalnem gledališču Glej. Leta 2001 je ustanovil Satirično gledališče Cerjak, v katerem je kot komedijant sam tudi nastopal, prav tako kot v Cafe teatru in Špas teatru. Leta 1982 je prejel Borštnikovo nagrado za mladega igralca za vlogo Zdravnika v predstavi Ni človek, kdor ne umre v izvedbi EG Glej, leta 1984 pa nagrado Sklada Staneta Severja.

Poleg gledališča se je redno pojavljal tudi na filmskem platnu, predvsem pa na televizijskih ekranih. Igral je glavno vlogo v filmu Doktor Veljka Duletiča, Očeta v filmu Ljubljana je ljubljena Mileta Klopčiča, na televiziji pa smo ga srečali v filmu Antona Tomašiča Čisto pravi gusar in v različnih nadaljevankah.

Umrl je 22. marca 2008 v Ljubljani.

Vloge v gledališču

1991-2000

1981-1990

Vloge na filmu in televiziji

  • 2008 Pokrajina Št. 2
  • 2006 En dan resnice
  • 2003 Vlažnost 81%
  • 2005 Ljubljana je ljubljena
  • 2001 Obletnica
  • 2001 Jogurt
  • 2000 Peta hiša na levi
  • 1997 Pet majskih dni
  • 1990 Zakaj jih nisem vse postrelil?
  • 1987 Čisto pravi gusar
  • 1985 Primož Trubar
  • 1985 Doktor
  • 1984 Ljubezen
  • 1984 Dediščina
  • 1984 Leta odločitve
  • 1983 Vsako jutro dobro jutro
  • 1982 Razseljena oseba
  • 1979 Olimpiada

Vloge na radiu

Nagrade

Bibliografija

Viri in Literatura

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Slavko_Cerjak&oldid=46688«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori