Vinko Möderndorfer: Razlika med redakcijama

Vrstica 4: Vrstica 4:
[[Kategorija:Avtorji|Möderndorfer, Vinko]]
[[Kategorija:Avtorji|Möderndorfer, Vinko]]
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Vinko Möderndorfer  je rojen  22. septembra 1958 v Celju, kjer je končal srednjo šolo - Gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je  na [[Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]], na smeri za gledališko in radijsko režijo. Študij je končal leta 1982 in 1983 diplomiral, v nadaljevanju je  prejel leta 2003 še naziv docenta za gledališko režijo.
Osnovna izobrazba, ki jo navajamo pa je mnogo premalo, da bi nam razkrila široki diapazon umetniškega ustvarjanja Vinka Möderndorferja, ki se je ob gledališki in radijski režiji uspešno spoprijel tudi s televizijsko in filmsko. Za nekaj svojih filmov je napisal scenarije, kakor lahko spremljamo kar nekaj gledaliških režij, ki temeljijo na njegovih lastnih tekstih. Torej se srečujemo ob gledališko filmskem ustvarjalcu tudi s pisateljem, ki se je spopadel najprej s poezijo koncem sedemdesetih let, nato pa nadaljeval na vseh področjih literarnega ustvarjanja od proze do dramatike, od radijskih iger do filmskih scenarijev, od otroške literature do esejistike.
Leta 1983, ko se je začelo njegovo potovanje režiserja po slovenskih gledališčih, se je pridružil Društvu slovenskih pisateljev. Danes je tudi član [[ZDUS|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] in slovenskega PEN centra.
Istočasno je prevzel za  en mandat vodenje [[Gledališče Glej|Gledališča Glej]]. S svojimi prvimi režijami, ''Rožnati trikotnik'' in ''Summertime'' v Gleju in ''Tako kot je'' v [[Drama SNG Maribor|mariborski Drami]], je nastopil pot »revolucionarnega« režiserja, saj je bil v tem obdobju edini, ki se je na slovenskih odrih spopadel s tematiko aidsa. Ob tej anglo-ameriški literaturi pa se je v veliki meri posvečal tudi klasiki in praizvedbam slovenskih tekstov.
Delo je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih in opernih hišah, kjer je do danes zrežiral okoli sto predstav in prav pogosto ga srečamo v tandemu s kostumografko [[Alenko Bartl]]. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri.  Tako kot je v svojem začetnem režijskem obdobju, v svoji mladostniški zagnanosti lahko izbruhal svoj gnev na netolerantno, krivično, materialno usmerjeno družbo skozi tekste mladih anglo-ameriških avtorjev, je v srednjem obdobju, z uprizoritvami klasikov ([[Ivan Cankar|Cankar]], Brecht, Molliere, Beckett) iskal nov ključ za izražanje svojega protesta do poniževanja malega človeka, dokler nas občutek ne privede do njegovega sedanjega obdobja ustvarjanja v gledališču, kjer se izraža predvsem skozi komedijski žanr, ki ga izvrstno obvlada, kot bi obupal z resno kritiko in mu ostaja samo še posmeh.
Vzporedno z gledališkimi režijami dela tudi kot radijski, televizijski in filmski režiser. V televizijskem mediju režira predvsem tv igre in dokumentarne tv filme po svojih scenarijih.
Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film ''Predmestje'', in zdi se, da se je kritika družbe, ostra, zajedljiva, grenko humorna, ki jo je pred tem gojil v gledališču, preselila na filmska platna. Za radio je od leta 1989 napisal prek osemdeset radijskih iger.
Mnoge radijske igre so bile igrane tudi v tujini (Nemčija, Italija, Češka, Slovaška, Hrvaška), z njimi je sodeloval na vseh najpomembnejših evropskih radijskih festivalih.
V času od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil trideset del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike. Za svoje delo je prejel številne nagrade..


==Režije==
==Režije==

Redakcija: 09:12, 9. marec 2010

Življenjepis

Vinko Möderndorfer je rojen 22. septembra 1958 v Celju, kjer je končal srednjo šolo - Gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, na smeri za gledališko in radijsko režijo. Študij je končal leta 1982 in 1983 diplomiral, v nadaljevanju je prejel leta 2003 še naziv docenta za gledališko režijo. Osnovna izobrazba, ki jo navajamo pa je mnogo premalo, da bi nam razkrila široki diapazon umetniškega ustvarjanja Vinka Möderndorferja, ki se je ob gledališki in radijski režiji uspešno spoprijel tudi s televizijsko in filmsko. Za nekaj svojih filmov je napisal scenarije, kakor lahko spremljamo kar nekaj gledaliških režij, ki temeljijo na njegovih lastnih tekstih. Torej se srečujemo ob gledališko filmskem ustvarjalcu tudi s pisateljem, ki se je spopadel najprej s poezijo koncem sedemdesetih let, nato pa nadaljeval na vseh področjih literarnega ustvarjanja od proze do dramatike, od radijskih iger do filmskih scenarijev, od otroške literature do esejistike.

Leta 1983, ko se je začelo njegovo potovanje režiserja po slovenskih gledališčih, se je pridružil Društvu slovenskih pisateljev. Danes je tudi član Združenja dramskih umetnikov Slovenije in slovenskega PEN centra. Istočasno je prevzel za en mandat vodenje Gledališča Glej. S svojimi prvimi režijami, Rožnati trikotnik in Summertime v Gleju in Tako kot je v mariborski Drami, je nastopil pot »revolucionarnega« režiserja, saj je bil v tem obdobju edini, ki se je na slovenskih odrih spopadel s tematiko aidsa. Ob tej anglo-ameriški literaturi pa se je v veliki meri posvečal tudi klasiki in praizvedbam slovenskih tekstov. Delo je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih in opernih hišah, kjer je do danes zrežiral okoli sto predstav in prav pogosto ga srečamo v tandemu s kostumografko Alenko Bartl. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Tako kot je v svojem začetnem režijskem obdobju, v svoji mladostniški zagnanosti lahko izbruhal svoj gnev na netolerantno, krivično, materialno usmerjeno družbo skozi tekste mladih anglo-ameriških avtorjev, je v srednjem obdobju, z uprizoritvami klasikov (Cankar, Brecht, Molliere, Beckett) iskal nov ključ za izražanje svojega protesta do poniževanja malega človeka, dokler nas občutek ne privede do njegovega sedanjega obdobja ustvarjanja v gledališču, kjer se izraža predvsem skozi komedijski žanr, ki ga izvrstno obvlada, kot bi obupal z resno kritiko in mu ostaja samo še posmeh.

Vzporedno z gledališkimi režijami dela tudi kot radijski, televizijski in filmski režiser. V televizijskem mediju režira predvsem tv igre in dokumentarne tv filme po svojih scenarijih. Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film Predmestje, in zdi se, da se je kritika družbe, ostra, zajedljiva, grenko humorna, ki jo je pred tem gojil v gledališču, preselila na filmska platna. Za radio je od leta 1989 napisal prek osemdeset radijskih iger. Mnoge radijske igre so bile igrane tudi v tujini (Nemčija, Italija, Češka, Slovaška, Hrvaška), z njimi je sodeloval na vseh najpomembnejših evropskih radijskih festivalih. V času od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil trideset del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike. Za svoje delo je prejel številne nagrade..

Režije

2001- 2010

1991-2000

1981-1990

Nagrade

  • 1986 Borštnikova nagrada za režijo (S. Shepard Summertime, EG Glej Ljubljana) in (Simović Potujoče gledališče Šopalović, PDG Nova Gorica)
  • 1983 Borštnikova nagrada za najboljšo uprizoritev v celoti (M. Sherman Rožnati trikotnik, EG Glej Ljubljana)

Posebni članki

Bibliografija

Zunanje povezave