Eka Vogelnik

Življenjepis

Rojena 5. julija 1946 v Ljubljani je leta 1971 diplomirala na FAGG, oddelek arhitektura, pri prof. Marjanu Mušiču, leta 1974 pa še na ALU, oddelek slikarstvo, pri prof. Janezu Berniku. Leta 1975 je bila sprejeta v Društvo slovenskih likovnih umetnikov in si pridobila status samostojne umetnice ilustratorke, od leta 1983 pa ima tudi status scenografke in kostumografke. Doslej je ilustrirala več kot štirideset knjig za otroke. Med letoma 1975 in 1980 je sodelovala pri izvedbi serije desetih televizijskih dokumentarnih filmov o umetniškem ustvarjanju na TV Koper/Capodistria, in sicer pri likovnem oblikovanju špic in animiranih filmskih vložkov ter kot avtorica in izvajalka songov.

Leta 1983 se je začela ukvarjati z gledališko in televizijsko scenografijo in kostumografijo. Likovno je opremila približno petdeset dramskih in plesnih predstav ter okoli dvajset televizijskih oddaj. Leta 1991 in 1994 je sodelovala na mednarodni razstavi scene in kostumov na praškem kvadrienalu. Leta 1990 je kot scenaristka, izvajalka pete poezije, likovnica in monažerka podpisala avtorsko televizijsko oddajo Ljubljanske skice. Leta 1991 je režirala in likovno opremila svojo prvo gledališko predstavo Lažnivi kljukec v SLG Celje, ki je leta 1992 prejela zlato paličico na ljubljanskem festivalu otroškega gledališča. Leta 1992 je režirala in likovno opremila televizijski film z marionetnimi lutkami Makalonca za TV Slovenija, ki ji je omogočil študijsko potovanje po ZDA v okviru mednarodne organizacije Arts – Link. Leta 1996 je režirala animirani film Mojca Pokrajculja z mimičnimi lutkami in ploskovno animacijo izrezank, leta 1997 dokumentarni plesni TV-film Hodim, plešem, sem, leta 1998 pa lutkovni animirani film 1 prišparan tolar, ki je bil istega leta predvajan na filmskem festivalu v Portorožu.

Vodila je marionetno skupino Kinetikon, ki ji je omogočala razvijanje lutkovne likovnosti, režije, animacije in tehnologije. V okviru Kinetikona je nastalo deset marionetnih in gibalnih predstav z maskami. S svojimi lutkovnimi predstavami je redno sodelovala na slovenskem lutkovnem festivalu Klemenčičevi dnevi v Novem mestu.

V šolskem letu 1994/95 je bila izbrana za izvajanje izbirnega predmeta z imenom Umetniško oblikovanje na Pedagoški akademiji; leta 1996 je dobila naziv docentka za področje ustvarjalne in likovne terapije ter celostnega gledališko-scenskega oblikovanja. Predavala je predmet z imenom Socialno kulturno delo na Fakulteti za socialno delo.

Kot kritičarka je spremljala lutkovni festival Lutke 95, s prispevki sodeluje v reviji Lutka, napisala je scenarije in realizirala dve lutkovni seriji za otroke na TV Slovenija: Pozabljene knjige naših babic in Bisergora (posebno priznanje za ustvarjalnost Vikend magazina 2002), s katerimi je leta 1999 in 2000 sodelovala na filmskem festivalu v Portorožu ter leta 2000 na festivalu animiranega filma v Izoli ( priznanje za glasbo) in leta 2002 na zagrebškem festivalu. V sodelovanju z Marijo Vogelnik je napisala besedila za štiri otroške lutkovne predstave in tri radijske igre, ki so bile posnete na TV Slovenija in izvedene na Radiu Slovenija. Od leta 2003 je z gledališko-lutkovnimi projekti za otroke in mladino redno sodelovala s Cankarjevim domom ( Prišli trgovci z novci, 2003; Butalci, 2004; Lažnivi Kljukec, 2006), Mladinska knjiga pa ji je založila animacijsko knjigo o lutkah Dober dan Okci (2006).

Umrla je v Ljubljani novembra 2024.

Režije

Scenografije

1981-1990

Kostumografije

1981-1990

Nagrade

  • 2023 zlata plaketa za življenjsko delo JSKD
  • 2021 Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo
  • 2002 posebno priznanje za ustvarjalnost Vikend magazina za lutkovno serijo za otroke Bisergora
  • 1992 Zlata paličica na Ljubljanskem festivalu otroškega gledališča za predstavo Lažnivi kljukec, SLG Celje
  • 1990 zlati lovorov venec jugoslovanskega gledališkega festivala v Sarajevu za likovno opremo predstave Zgodba južnega gozda, r.Janez Pipan, Lutkovno gledališče Ljubljana.
  • 1989 nagrada na razstavi jugoslovanske ilustracije Zlato pero Beograda
  • 1986 slovenska nagrada grand prix za izjemno stvaritev na področju plesno-baletne umetnosti, za predstavo Alpsko sanjarjenje, PTL
  • 1980 nagrada na razstavi jugoslovanske ilustracije Zlato pero Beograda

Viri in literatura

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Eka_Vogelnik&oldid=62727«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori