Meta Hočevar: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja
Vrstica 6: Vrstica 6:


==Življenjepis==
==Življenjepis==
Meta Hočevar
dipl. ing. arh., redni prof. za scenografijo
Rojena leta 1942 v Ljubljani, kjer je leta 1965 končala študij arhitekture na FAGG Univerze v Ljubljani, se je po letu 1972 ustvarjalno skorajda izključno posvetila gledališču, najprej oblikovanju odrskega prostora in kostumografiji, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa tudi polju režije. S svojimi »prostori igre«, ki jih ne moremo zaobjeti s standardnim poimenovanjem  scenografija, je – kot ugotavlja Lado Kralj – »uvedla močan in očiten prelom s tradicijo. Scena ni več zgolj vizualna ilustracija teksta, scena se ne podreja več načelu, naj 'ne moti', temveč, prav nasprotno, opozarja, da sodeluje pri proizvajanju predstave.« S svojim opusom (ki danes obsega preko dvesto kreacij za gledališče)  je, kot natančno zapiše Radivoje Dinulović, »spremenila jugoslovansko gledališko scenografijo. /…/ Svojo bistveno pozornost je posvetila vzpostavljanju, organizaciji in artikulaciji odrskega prostora, seveda razumevajoč kot osnovne umetniške plane estetičnost in semantičnost. Izpraznjen, očiščen scenski prostor, določen z nekaj ključnimi elementi /…/, sproženi prostorski plani, koncentracija na nove materiale in scenska tehniška sredstva, način uporabe svetlobe in celoten niz kreativnih postopkov, ki jih je razvila Meta Hočevar, so postali in ostali tema scenografskih raziskav tudi danes.« Kot scenografka, kostumografka in režiserka se je predstavila tudi v pomembnih evropskih in ameriških gledališčih ter festivalih (Schauspielhaus Graz, Festival Steierische Herbst, Schauspiel Koln, Wiener Festwochen, Volkstheater Wien, Mittelfest, Moskovsko gledališče »Na Maloj Bronoj«,
American Repertoory Theatre, Cambridge, ZDA …). Za dosežke na področju gledališke ustvarjalnosti je prejela številne nagrade.
Vzporedno s svojim delom v gledališču in na ljubljanski AGRFT se je Meta Hočevar po diplomi na ljubljanski FAGG ter specializaciji v na Nizozemskem in v Veliki Britaniji posvečala tudi  področju arhitekture. Za svoje projekte je v Sloveniji, bivši Jugoslaviji in Avstriji prejela odkupe in nagrade.
Kot redna profesorica na diplomskem in podiplomskem  študiju na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani je  nosilka predmeta Scenografija  - nauk o prostoru.  Kot predavateljica je ob stalnih nastopih v slovenskem in prostoru bivše Jugoslavije kot gostujoči predavatelj nastopila tudi v Stockholmu (1982, Svenska institutet),  Grazu (1986/87, Tehnische Hoch Schule), Bostonu in Cambridgeu ZDA (1990, Emerson College, Harvard University), Bolzanu (1996, Teater ante portas), Celovcu (1998, Haus der Architektur), Milanu (1998, CRT – Teatro dell arte).
Svoja razmišljanja o »dramaturgiji prostora« v gledališču objavlja v domačin in tujih strokovnih revijah, leta 1998 pa jih je strnila v knjigi Prostori igre (1998, Ljubljana, 2003, Beograd).
==Režije==
==Režije==
*2000 Meta Hočevar ''Rifletov šuštar'', [[Špas teater]] Mengeš
*2000 Meta Hočevar ''Rifletov šuštar'', [[Špas teater]] Mengeš

Redakcija: 23:33, 21. september 2007


Življenjepis

Meta Hočevar dipl. ing. arh., redni prof. za scenografijo

Rojena leta 1942 v Ljubljani, kjer je leta 1965 končala študij arhitekture na FAGG Univerze v Ljubljani, se je po letu 1972 ustvarjalno skorajda izključno posvetila gledališču, najprej oblikovanju odrskega prostora in kostumografiji, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa tudi polju režije. S svojimi »prostori igre«, ki jih ne moremo zaobjeti s standardnim poimenovanjem scenografija, je – kot ugotavlja Lado Kralj – »uvedla močan in očiten prelom s tradicijo. Scena ni več zgolj vizualna ilustracija teksta, scena se ne podreja več načelu, naj 'ne moti', temveč, prav nasprotno, opozarja, da sodeluje pri proizvajanju predstave.« S svojim opusom (ki danes obsega preko dvesto kreacij za gledališče) je, kot natančno zapiše Radivoje Dinulović, »spremenila jugoslovansko gledališko scenografijo. /…/ Svojo bistveno pozornost je posvetila vzpostavljanju, organizaciji in artikulaciji odrskega prostora, seveda razumevajoč kot osnovne umetniške plane estetičnost in semantičnost. Izpraznjen, očiščen scenski prostor, določen z nekaj ključnimi elementi /…/, sproženi prostorski plani, koncentracija na nove materiale in scenska tehniška sredstva, način uporabe svetlobe in celoten niz kreativnih postopkov, ki jih je razvila Meta Hočevar, so postali in ostali tema scenografskih raziskav tudi danes.« Kot scenografka, kostumografka in režiserka se je predstavila tudi v pomembnih evropskih in ameriških gledališčih ter festivalih (Schauspielhaus Graz, Festival Steierische Herbst, Schauspiel Koln, Wiener Festwochen, Volkstheater Wien, Mittelfest, Moskovsko gledališče »Na Maloj Bronoj«, American Repertoory Theatre, Cambridge, ZDA …). Za dosežke na področju gledališke ustvarjalnosti je prejela številne nagrade.

Vzporedno s svojim delom v gledališču in na ljubljanski AGRFT se je Meta Hočevar po diplomi na ljubljanski FAGG ter specializaciji v na Nizozemskem in v Veliki Britaniji posvečala tudi področju arhitekture. Za svoje projekte je v Sloveniji, bivši Jugoslaviji in Avstriji prejela odkupe in nagrade.

Kot redna profesorica na diplomskem in podiplomskem študiju na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani je nosilka predmeta Scenografija - nauk o prostoru. Kot predavateljica je ob stalnih nastopih v slovenskem in prostoru bivše Jugoslavije kot gostujoči predavatelj nastopila tudi v Stockholmu (1982, Svenska institutet), Grazu (1986/87, Tehnische Hoch Schule), Bostonu in Cambridgeu ZDA (1990, Emerson College, Harvard University), Bolzanu (1996, Teater ante portas), Celovcu (1998, Haus der Architektur), Milanu (1998, CRT – Teatro dell arte).

Svoja razmišljanja o »dramaturgiji prostora« v gledališču objavlja v domačin in tujih strokovnih revijah, leta 1998 pa jih je strnila v knjigi Prostori igre (1998, Ljubljana, 2003, Beograd).


Režije

Scenografije

1991-2000

1981-1990

Kostumografije

  • 1998 Evripid Ifigenija. Ifigenija v Avlidi, r. Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana
  • 1999 Martin Mc Donagh Lepotna kraljica Leenana, r. Mateja Koležnik, SNG Drama Ljubljana
  • 1997 Jukio Mišima in Meta Hočevar Obisk, r. Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana
  • 1997 Meta Hočevar/Jukio Mišima Besuch/Obisk, r. Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana in Wiener Festwochen Dunaj
  • 1995 David Mamet Oleanna, r. Matjaž Zupančič, SNG Drama Ljubljana
  • 1994 Henrik Ibsen Družinski album, r. Meta Hočevar, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana in Wiennerfestwochen, Dunaj
  • 1992 Lyman Frank Baum Čarovnik iz Oza, r. Franci Križaj, SLG Celje
  • 1992 Michael Frayn Hrup za odrom, r. Boris Kobal, MGL
  • 1992 Gregor Strniša Samorog, r. Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana
  • 1991 Murray Schisgal Lubezen, r. Dušan Mlakar, SLG Celje
  • 1991 Samuel Beckett Čakajoč Godota, r. Franci Križaj, SLG Celje

1981-1990

Nagrade

Bibliografija

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Meta_Hočevar&oldid=1539«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori