Simon Šerbinek

Foto: Zasebni arhiv

Življenjepis

Simon Šerbinek, rojen 16. 09. 1973 v Mariboru. O sebi piše takole:


Po končani osnovni šoli sem se vpisal na takrat še Srednjo družboslovno šolo, ki se je kmalu preimenovala v Prvo gimnazijo. Že na gimnaziji sem se vključil v mladinsko gledališko skupino Rusli in dramski studio, v katerem smo sodelovali zdaj že priznani umetniki, predvsem igralci in režiserji: Matjaž Latin, Aljoša Ternovšek, Sebastijan Horvat, Alenka Tetičkovič, Maša Židanik, Mojca Simonič, Tarek Rashid, Rok Vihar, Metka Trdin … Največjo odmevnost sem doživel s predstavo v francoščini Ženitni oglas, ki je gostovala v Franciji in bila tudi v Sloveniji zelo prodorna. Odigrala in režirala sva jo z Alenko Tetičkovič kar sama, najina mentorica pa je bila Danica Geršak, profesorica francoščine na Prvi gimnaziji. Seveda smo s kolegi ustvarili še veliko drugih predstav in si nabrali veliko izkušenj, preden smo bili sprejeti na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani.

V Ljubljani sem se znašel leta 1992 in naslednjih nekaj let je bilo zelo odločilnih, polnih preizkušenj, iskanj, zablod, vzponov in padcev …

Diplomsko predstavo sem odigral 1996. leta (Andrej Hieng: Lažna Ivana (Gabrijel), režija Aleš Novak. Bil sem že tik pred odkritjem, da igralec v popolnem smislu besede in svojem perfekcionizmu ne bom nikoli. Vpisal sem se na Pedagoško fakulteto v Mariboru, smer slovenščina in književnost, ter začel novo pot in skušal združiti teorijo s prakso.

Septembra 1997 leta sem opravil zagovor diplome in postal diplomirani dramski igralec. Nadaljeval sem s študijem slovenščine. Postal sem lektor v slovenskih gledališčih, in sicer predvsem na štajerskem koncu.

Leta 2011 mi je uspelo diplomirati še na Filozofski fakulteti v Mariboru. Tako sem postal profesor slovenščine. Diplomiral pa sem iz teme gledališkega lektorstva. Zaključil sem zastavljeni cilj in zdaj tudi formalno lahko opravljam v gledališču avtorsko ustvarjanje na področju združevanja prakse in teorije. Pri tem mi je družina zmeraj v veliko oporo.

V Ljubljani se je začelo novo obdobje, kjer sem preizkušal umetnost igre na vse mogoče načine. Tako sem se poleg Akademije udeleževal raznih seminarjev, od plesnih, gibalnih in športnih do likovnih kolonij, govornih tehnik in off-produkcij z eksperimentalno vsebino. V prvem letniku sem poleg produkcij nastopal še v gledališki predstavah: 1993 – Eugène Ionesco: Kralj umira (Doktor), režija Matjaž Latin. V predstavi so nastopali Aljoša Ternovšek, Alenka Tetičkovič, Tina Gorenjak, Justin Jauk in Ksenija Jus. 1993 - skupaj z Nenadom Tokalićem, sošolcem v letniku, pa sva izvedla performance v Florijanovi galeriji na Ptuju. Kasneje sva dogajanje preselila na Ptujski grad.

V prvem in drugem letniku sem obiskoval tečaj pantomime (začetni in nadaljevalni) pri gospodu Andresu Valdesu.

Še vloge: 1994 - med drugim in tretjim letnikom sem se preizkusil v otroški predstavi Kužek Baucek in riba Anica, skupaj z Aljošo Ternovškom, Rokom Viharjem in Juretom Ivanušičem, predstavo je spet režiral Matjaž Latin; 1995 - med tretjim in četrtim letnikom sem odigral epizodno vlogo v filmu Ekspres ekspres (Duhovnik) režiserja Igorja Šterka, nesrečnega zaljubljenca v filmu Klobasa, režiserja Marka Naberšnika; 1995 – Milan Jesih: Erotrikon (avtorska priredba Trikoja Jerneja Lorencija), produkcija 3. Letnika AGRFT in nastop na spremljevalnem programu Borštnikovega srečanja; 1996 - povezovalec kulturne prireditve ob dnevu boja proti okupatorju, ki je potekala s prenosom RTV Slovenija v živo v Cankarjevem domu; 1996 - v kleti Akademije sem s Tomijem Janežičem, režiserjem iz mojega letnika, raziskoval Krvavo svatbo avtorja Garcia Lorca in v B produkciji ob 50-letnici AGRFT sem nastopil kot Hajmon v Sofoklovi Antigoni. Režiral je Jernej Lorenci, lektor pa je bil gospod Jože Faganel, ob katerem sem začutil, da je morda jezik v gledališču velika umetnost in da me bo morda zaneslo še kam globlje v teorijo, da mi praksa ne bo zadostovala … Hajmona sem odigral na Borštnikovem srečanju, vendar sem bil tedaj že vpisan na Pedagoško fakulteto, smer slovenščina s književnostjo.


Delo v gledališču me je napolnjevalo bolj, kot me je prej igranje, saj sem pomagal vsem igralcem kreirati njihove like. Gospod Jože Faganel mi je utrl pot z asistenco pri televizijski nadaljevanki o Francetu Prešernu (2000), prav tako sem bil asistent pri Hamletu v SNG Maribor. V SLG Celje sem preživel tri sezone, nato sem se vključil v delo še v SNG Maribor in Mestnem gledališču Ptuj, sodeloval sem s Prvo gimnazijo pri francoskem gledališču in eno leto tudi pri španskem, vodil sem dramsko skupino za invalide v šoli Barice Blenkuš, odigral sem še vlogo ranjenca v kratkem filmu Mihe Mazzinija Svobodna si, odloči se (1999). V gledališču sem sodeloval pri različnih žanrih in praktično z vsemi generacijami uveljavljenih režiserjev (Mile Korun, Dušan Jovanović, Zvone Šedlbauer, Dušan Mlakar, Vinko Möderndorfer, Matjaž Zupančič, Zijah A. Sokolović, Jaša Jamnik, Sebastijan Horvat, Matjaž Latin, Vito Taufer, Jernej Lorenci, Diego de Brea, Rene Maurin, Ivana Djilas, Nenni Delmestre, Aleksander Popovski, Andrej Jus, Mare Bulc, Jernej Kobal, Samo M. Strelec …

Kot zanimivost naj omenim, da sem bil med letoma 2002 in 2008 član slovenske reprezentance košarke na vozičkih ter se udeležil petih evropskih prvenstev.

Video

Peter Seligmann, Bo Larsen, Elsebeth Nielsen: MAHMUD, r. Peter Srpčič, Mini teater Ljubljana, Mestno gledališče Ptuj

Vloge v gledališču

  • 2021 Jean-Claude Carrière: Krhkost, r. Matjaž Latin, neodvisna produkcija
  • 2019 Simeon; Triadni balet, r. Jan Krmelj, Univerza v Ljubljani
  • 1995 Milan Jesih Erotrikon (avtorska priredba Trikoja Jerneja Lorencija), produkcija 3. Letnika AGRFT
  • 1994 Kužek Baucek in riba Anica, r.Matjaž Latin
  • 1993 performans z Nenadom Tokalićem
  • 1993 Doktor; Eugène Ionesco Kralj umira, r.Matjaž Latin
  • 1992 performans v parku pred gledališčem v Mariboru, idejna zasnova Matjaž Latin in Sebastijan Horvat
  • 1992 režija in igra v recitalu, ki je bil v spremljevalnem programu Borštnikovega srečanja
  • 1992 Karniola, r.Sebastijan Horvat, Rusli
  • 1991 Vili Ravnjak Aneks (Dvojček),r. Sebastijan Horvat, Rusli
  • 1991 nastop v dvorani Tabor v spektaklu v spomin žrtvam v Osijeku, pod vodstvom Matjaža Latina pod okriljem Srednje šole za gostinstvo in turizem v Mariboru;
  • 1991 Guy Foissy Annonce matrimonial- Ženitni oglas, r.Simon Šerbinek in Alenka Tetičkovič, Les poisson meurtes
  • 1990 Pek Mišmaš; Svetlana Makarovič Pekarna Mišmaš,r.Sebastijan Horvat, Rusli
  • 1990 Slavko Grum Dogodek v mestu Gogi, r. Ksenija Jus, Dramski studio Maribor
  • 1990 Cola; Dušan Jovanović Življenje podeželskih plejbojev, r. Sebastijan Horvat, Rusli

Lektor

Vloge v filmu in televiziji

  • 2017 Logar; Slovenija, Avstralija in jutri ves svet, r. Marko Naberšnik
  • 2014 Hauptman; Gozdovi so še vedno zeleni, r. Marko Naberšnik

2002 – Pesnikov portret z dvojnikom (film in nadaljevanka režiserja Francija Slaka o največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu); asistent lektorja Jožeta Faganela

  • 1999 Ranjenec 1; Svobodna si. Odloči se., r. Miha Mazzini, TV Slovenija in E-Motion film - Ljubljana

1995 – duhovnik; Ekspres, ekspres, r. Igor Šterk

Nagrade

Posebni članki

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Simon_Šerbinek&oldid=54687«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori