Janez Škof (1960): Razlika med redakcijama
Vrstica 2: Vrstica 2:
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Škof, Janez]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Škof, Janez]]
==Življenjepis==
==Življenjepis==
(*3. 12. 1960, Kranj), igralec. 1986 je diplomiral na [[AGRFT]] v Ljubljani. Igral je v več slovenskih gledališčih in bil član [[MGL]], [[SMG]], od 203 je stalno angažiran v ljubljanski Drami. Nastopal je tudi v neinstucionalnih in eksperimentalnih gledališčih ter samostojno. Je igralec s posebnim smislom za karakterno in zabavljaško komiko ter razgiban interpret v predstavah sodobnega nebesednega gledališča.
Igralec Janez Škof se je rodil 3. decembra 1960 v Kranju. Od leta 1980 do 1984 je študiral igro in umetniško besedo na [[AGRFT]] v Ljubljani. Študij je zaključil leta 1984  v vlogi '''Vnuka''' v Mrožkovem ''Karolu'' v letniku [[Mile Korun|Mileta Koruna]] in [[Matjaž Zupančič|Matjaža Zupančiča]]. Diplomiral je dve leti kasneje (1986).
 
Po končanem študiju je delal v skoraj vseh slovenskih gledališčih in mnogih ljubljanskih neinstitucionalnih in eksperimentalnih gledaliških skupinah. Po študiju je bil angažiran v [[MGL]], obenem pa je igral tudi v [[Drama SNG Maribor|mariborski drami]] in [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]]. V tem času je v teh gledališčih je ustvaril tri velike vloge '''Klementa Juga''' v [[Drago Jančar|Jančarjevem]] ''Klementovem padcu'' (MGL), '''Doktorja Fausta''' v Goethejevem ''Faustu'' (Drama SNG Maribor) in '''Sultana Šahrija Lepega''' v [[Ivo Svetina|Svetinovi]] ''Šeherezadi'' (SMG), s katerimi je opozoril na svojo izjemno notranjo energijo in izrazno moč. Za vse tri vloge je bil večkrat nagrajen v Sloveniji, obenem pa še na MESSu in Sterijinem pozorju v Novem Sadu.
 
Leta 1991 je postal član Slovenskega mladinskega gledališča, kjer  se je v dvanajstih letih izkazal kot izvrsten interpret v predstavah sodobnega, tudi nebesednega gledališča. Nikakor se ni mogel izogniti različnim kreacijam tudi izven matične hiše, predvsem kadar je bilo potrebno v interpretacijo vplesti razgibano karakterno ali celo zabavljaško komiko, katere mojster je od vsega začetka. Na [[SLG Celje|Dnevih komedije]] v Celju je bil v vlogi '''Amorja ''' (E. Filipčič ''Psiha'', SMG, 1994) razglašen za Žlahtnega komedijanta.
 
Leta 2003 se je zaposlil v [[SNG Drama]] Ljubljana. Z različnimi režiserji je ustvaril kar nekaj naslovnih ali velikih vlog in razvil svoje igralske značilnosti do potankosti. Dejstvo je, da se na njegovi igralski poti ves čas v presledkih ponavlja režiser [[Diego de Brea]]. V De Brejevih uprizoritvah je ustvaril pomembne vloge prav z nebesedno, telesno izraznostjo, v detajle izdelanim karakterjem in izjemno energijsko nabitostjo in prezenco ter za vlogo '''Kralja Edvarda''' (C. Marlove Edvard II., SNG Drama Ljubljana) v njegovi režiji je leta 2005 prejel [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado z igro]].
 
Srečamo ga v nekaj filmih, a širšo medijsko prepoznavnost je dosegel z vlogami v nekaterih televizijskih oddajah in nadaljevankah (''Teater Paradižnik'', ''Vrtičkarji'', ''Naša mala klinika'', itd.) in reklamnih spotih.
 
Posebnost ali pa značilnost Janeza Škofa je, da se je kot samouk naučil igrati na diatonično harmoniko, ki mu služi pri interpretiranju slovenske poezije. Prvotno se je predstavljal kot izvrsten interpret poezije [[Dane Zajc|Daneta Zajca]], pogosto celo s pesnikovim sodelovanjem. Izšla je zgoščenka te poezije z naslovom ''Ogenj v ustih'' (2000). Kasneje pa je s skupino igralcev somišljenikov ustanovil glasbeno skupino Čompe, ki na svojevrsten način interpretira še druge slovenske pesnike (Jesiha, Razmana, Kocbeka).


==Vloge v gledališču==
==Vloge v gledališču==

Redakcija: 06:47, 26. julij 2010

Življenjepis

Igralec Janez Škof se je rodil 3. decembra 1960 v Kranju. Od leta 1980 do 1984 je študiral igro in umetniško besedo na AGRFT v Ljubljani. Študij je zaključil leta 1984 v vlogi Vnuka v Mrožkovem Karolu v letniku Mileta Koruna in Matjaža Zupančiča. Diplomiral je dve leti kasneje (1986).

Po končanem študiju je delal v skoraj vseh slovenskih gledališčih in mnogih ljubljanskih neinstitucionalnih in eksperimentalnih gledaliških skupinah. Po študiju je bil angažiran v MGL, obenem pa je igral tudi v mariborski drami in Slovenskem mladinskem gledališču. V tem času je v teh gledališčih je ustvaril tri velike vloge Klementa Juga v Jančarjevem Klementovem padcu (MGL), Doktorja Fausta v Goethejevem Faustu (Drama SNG Maribor) in Sultana Šahrija Lepega v Svetinovi Šeherezadi (SMG), s katerimi je opozoril na svojo izjemno notranjo energijo in izrazno moč. Za vse tri vloge je bil večkrat nagrajen v Sloveniji, obenem pa še na MESSu in Sterijinem pozorju v Novem Sadu.

Leta 1991 je postal član Slovenskega mladinskega gledališča, kjer se je v dvanajstih letih izkazal kot izvrsten interpret v predstavah sodobnega, tudi nebesednega gledališča. Nikakor se ni mogel izogniti različnim kreacijam tudi izven matične hiše, predvsem kadar je bilo potrebno v interpretacijo vplesti razgibano karakterno ali celo zabavljaško komiko, katere mojster je od vsega začetka. Na Dnevih komedije v Celju je bil v vlogi Amorja (E. Filipčič Psiha, SMG, 1994) razglašen za Žlahtnega komedijanta.

Leta 2003 se je zaposlil v SNG Drama Ljubljana. Z različnimi režiserji je ustvaril kar nekaj naslovnih ali velikih vlog in razvil svoje igralske značilnosti do potankosti. Dejstvo je, da se na njegovi igralski poti ves čas v presledkih ponavlja režiser Diego de Brea. V De Brejevih uprizoritvah je ustvaril pomembne vloge prav z nebesedno, telesno izraznostjo, v detajle izdelanim karakterjem in izjemno energijsko nabitostjo in prezenco ter za vlogo Kralja Edvarda (C. Marlove Edvard II., SNG Drama Ljubljana) v njegovi režiji je leta 2005 prejel Borštnikovo nagrado z igro.

Srečamo ga v nekaj filmih, a širšo medijsko prepoznavnost je dosegel z vlogami v nekaterih televizijskih oddajah in nadaljevankah (Teater Paradižnik, Vrtičkarji, Naša mala klinika, itd.) in reklamnih spotih.

Posebnost ali pa značilnost Janeza Škofa je, da se je kot samouk naučil igrati na diatonično harmoniko, ki mu služi pri interpretiranju slovenske poezije. Prvotno se je predstavljal kot izvrsten interpret poezije Daneta Zajca, pogosto celo s pesnikovim sodelovanjem. Izšla je zgoščenka te poezije z naslovom Ogenj v ustih (2000). Kasneje pa je s skupino igralcev somišljenikov ustanovil glasbeno skupino Čompe, ki na svojevrsten način interpretira še druge slovenske pesnike (Jesiha, Razmana, Kocbeka).

Vloge v gledališču

2001-2010

  • 2010 Soproga, Služkinja; Ernst Lubitsch Ko sem bil mrtev, r. Diego de Brea, SNG Drama Ljubljana
  • 2010 Cina, Gaj Ligarij, Decij Brut; William Shakespeare Julij Cezar, r. Diego de Brea, SNG Drama Ljubljana
  • 2009 Vermandero; Thomas Middleton/William Rowley Premenjave, r. Lindy Davies, SNG Drama Ljubljana
  • 2009 Jean Baptiste Poquelin de Molière, znamenit dramatik in igralec; Mihail A. Bulgakov Zarota svetohlincev, Molière, r. Tomi Janežič, SNG Drama Ljubljana
  • 2008 Grof Gloucester; William Shakespeare Kralj Lear, r. Mile Korun, SNG Drama Ljubljana
  • 2008 Aron, zamorec v Tamorini službi, njen ljubimec; William Shakespeare Tit Andronik, r. Diego de Brea, SNG Drama Ljubljana
  • 2007 Očka; Vasilij Vladimirovič Sigarev Ahasver, r. Ivana Djilas, SNG Drama Ljubljana
  • 2007 Teobald Friedeborn, kovač orožar iz Heilbronna; Heinrich von Kleist Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem, r. François-Michel Pesenti, SNG Drama Ljubljana
  • 2007 Matjaž; Dane Zajc Jagababa, r. Mile Korun, SNG Drama Ljubljana
  • 2007 Claire; Jean Genet Služkinji, r. Diego de Brea, SNG Drama Ljubljana
  • 2006 Colladan, kmet; Eugene Labiche/Botho Strauss Šparovček, r. Martin Kušej, SNG Drama Ljubljana
  • 2006 Albertus Rhon, pisatelj; Arthur Schnitzler Prostrana dežela, r. Janusz Kica, SNG Drama Ljubljana
  • 2006 Divji mož; Peter Handke Podzemni bluz, r. Jernej Lorenci, SNG Drama Ljubljana
  • 2005 Tobija, oča s Ptuja; Drago Jančar Katarina, pav in jezuit, r. Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana
  • 2005 Kralj Edvard drugi, Christopher Marlowe Edvard drugi, r. Diego de Brea, SNG Drama Ljubljana
  • 2005 Poročnik Yolland; Brian Friel Translacije, r. Zvone Šedlbauer, SNG Drama Ljubljana
  • 2004 Starec Zosima, Gentleman; Fjodor Mihajlovič Dostojevski Bratje Karamazovi, r. Mile Korun, SNG Drama Ljubljana
  • 2004 Max; Matjaž Zupančič Hodnik, r. Matjaž Zupančič, SNG Drama Ljubljana
  • 2004 Kveker; Alfred De Vigny Chatterton, r. Diego de Brea, SNG Drama Ljubljana
  • 2004 Kreon; Sofokles Kralj Ojdipus, r. Mile Korun, SNG Drama Ljubljana
  • 2003 Bruno; Saša Pavček Vrelec čiste ljubezni, r. Dušan Jovanović, SNG Drama Ljubljana
  • 2003 Arnolf; Jean Baptiste Poquelin Moliere Šola za žene, r. Mateja Koležnik, SNG Drama Ljubljana
  • 2003 Vojvoda, Friderick; William Shakespeare Kakor vam drago, r. Sebastijan Horvat, SNG Drama Ljubljana
  • 2002 Kozmokinetični kabinet Noordung Ohormanizem - obred poslavljanja od tanka, r. Dragan Živadinov, Špas teater, produkcijska skupina Mangart
  • 2002 Cucurucu; Peter Weiss Preganjanje in umor Jean-Paula Marata, kakor ju prikazuje Charentonska igralska družina v režiji gospoda De Sada, r. Matjaž Pograjc, SMG Ljubljana
  • 2002 Alfred Jarry Ubu/1.del: Poljaki, r. Vito Taufer, Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana

1991-2000

1987-1990

Vloge na filmu in televiziji

Nagrade

  • 2005 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Kralja Edvarda (Marlowe Edward Drugi, SNG Drama Ljubljana)
  • 1994 Žlahtni komedijant na Dnevih komedije Celje, za vlogo Amorja (E. Filipčič Psiha, SMG)
  • 1990 Nagrada Prešernovega sklada za vloge: Lucindo ( L. de Vega La discreta enamorada), Klement Jug (D. Jančar Klementov padec), Tone Grom (D. Jovanović Viktor ali dan mladosti, vse MGL) in Sultan Šahrijar Lepi (I. Svetina Šeherezada, SMG)
  • 1990 Sterijeva nagrada za najboljšo moško vlogo, za vlogo Toneta Groma (D. Jovanović Viktor ali dan mladosti, MGL)
  • 1990 Sterijeva nagrada za najboljšo epizodno vlogo, za vlogo Toneta Groma (D. Jovanović Viktor ali dan mladosti, MGL)
  • 1990 Zlati lovorov venec festivala MES Sarajevo, za vlogo Doktorja Fausta (J. W. Goethe Faust, Drama SNG Maribor)
  • 1990 Nagrada občinstva Borštnikovega srečanja, za vlogi Edvarda Schwarza (F. Wedekind Lulu) in Doktorja Fausta (J. W. Goethe Faust, obe Drama SNG Maribor)
  • 1989 Nagrada Sklada Staneta Severja za vlogi Klementa Juga (D. Jančar Klementov padec, MGL) in Sultana Šahrijarja Lepega ( I. Svetina Šeherezada, SMG)


Fotogalerija

  • Jškof1.jpg

    foto: Žiga Koritnik


Zunanje povezave

http://www.sngdrama-lj.si

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Janez_Škof_(1960)&oldid=11621«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori