mBrez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
(44 vmesnih redakcij 4 uporabnikov ni prikazanih) | |||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
<div class="panel panel-default"> | |||
<div class="panel-heading big-heading"> | |||
<h3 class="gray-header">Kategorije</h3> | |||
<div | </div> | ||
< | |||
</ | |||
<div | |||
==[[:Kategorija:Dramatika|Dramatika]] | <div class="panel-body category-list"> | ||
*[[:Kategorija: | <div class="row"> | ||
*[[:Kategorija: | <div class="col-sm-32"> | ||
*[[:Kategorija: | *[[:Kategorija:Ustvarjalci|Ustvarjalci]] | ||
*[[:Kategorija: | *[[:Kategorija:Dramatika|Dramatika]] | ||
*[[:Kategorija:Zvrsti|Zvrsti]] | |||
*[[:Kategorija:Organiziranost|Organiziranost]] | |||
*[[:Kategorija:Festivali, nagrade, natečaji|Festivali, nagrade, natečaji]] | |||
*[[:Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Institucije, publikacije, RTV, združenja]] | |||
*[[:Kategorija:Izobraževanje|Izobraževanje]] | |||
*[[:Category:Zgodovina|Zgodovina]] | |||
</div> | |||
</div> | |||
</div> | |||
</div> | </div> | ||
<div | <div class="panel panel-default"> | ||
= | <div class="panel-heading big-heading"> | ||
<h3 class="gray-header">Na današnji dan</h3> | |||
</div> | |||
<div class="panel-body"> | |||
<div class="row"> | |||
<div class="col-sm-16"> | |||
{{Geslo:Na današnji dan/{{#timel:j. F|now|sl}}}} | |||
</div> | |||
<div class="col-sm-16"> | |||
{{Predloga:Calendar | year={{#timel: Y|now}} | month={{#timel: m|now}} }} | |||
</div> | |||
</div> | |||
</div> | |||
</div> | </div> | ||
<div class="panel panel-default"> | |||
<div class="panel-heading big-heading"> | |||
<div | <h3 class="gray-header">Pozdrav</h3> | ||
</div> | |||
</div> | |||
<div | <div class="panel-body"> | ||
{{Geslo:Pozdrav}} | |||
</div> | |||
</div> | </div> | ||
Trenutna redakcija s časom 10:03, 9. februar 2016
Kategorije
Na današnji dan
1959
V Ljubljani se je rodil režiser, dramatik in profesor Matjaž Zupančič.
1960
V Ljubljani se je rodila igralka Maja Končar.
1971
V Mariboru se je rodil režiser Sebastijan Horvat. Karizmatičen profesor in čisti komunist.
1975
Andrej Hieng je z dramsko pesnitvijo Izgubljeni sin (režija Mile Korun, MGL) doživel zmagoslavje izvirnega sodobnega dramskega besedila: na jubilejnih 20. jugoslovanskih gledaliških igrah na Sterijevem pozorju v Novem Sadu je prejel najvišje Sterijevo priznanje, Izgubljeni sin je razglašen za najboljšo predstavo, Sterijeve nagrade pa prejmejo še Mile Korun za režijo, Sveta Jovanović za scenografijo in Milena Zupančič za vlogo Zofije, ki je leto kasneje prejela za isto igralsko umetniško stvaritev še nagrado Prešernovega sklada. Vir: Mojca Kreft: List iz dnevnika: Pro memoria. Lojze Filipič (19. junij 1921 – 21. april 1975)
Pozdrav
Električno shranjena dediščina
Pred pičlimi nekaj leti je bila še prava znanstvena fantastika, če je kdo govoril, da bi lahko dobil podatke o stvareh tega sveta z enim samim pritiskom na tipko. No, pravzaprav nekaj pritiski. Pa vendar, kako enostavno, v primerjavi z nekdanjim iskanjem po obaltnih enciklopedijah! Najsi moraš tudi nekaj časa srfati po internetu in se prebijati skozi abote človeškega, ki se jim ne moreš izogniti ne v življenju ne v računalniških spletih. Klepetalnice, neslana duhovičenja, lažniva prerokovanja, pornografijo bla, bla.
Vmes pa pomembna sporočila, koristni podatki in tako dalje. Internet je pač tak, kakršnega naredi človek. Nekateri se vsiljujejo v zavest človeštva drugi zasledujejo resnico. Žal so (kot v življenju) najuspešnejši vsiljivci, ki izkoriščajo splet za osebni EPP.
Ko mi je Samo povedal, da načrtuje internetni portal za slovensko gledališče, sem se takoj navdušil za njegovo zamisel. Iz radovednosti sem na slepo pobrskal po internetu. Naključno najdeni entertejnerji – Catherine Bell, Miguel Corcego, Barbara Flynn (kdo jih pozna?) – imajo po milijon in več zadetkov. Kaj pa naši? Milena Zupančič jih ima okoli petintrideset tisoč, Zlatko Šugman tisoč tristo, Iva Kranjc sedemintrideset tisoč. Pa je njihova umetniška moč neprimerno silnejša. Morali bomo torej nekaj storiti sami zase.
Vendar ne mislim na količinsko promocijo, marveč predvsem na pomembno vsebinsko predstavitev naših gledaliških ustvarjalcev. Posebej gledališču bo dobrodošlo. Saj je doslej bilo in je še vedno nekam odrinjeno. Šolski pouk se mu izogiba. Morda pa bo sigledal šolnike prepričal, da je treba nekaj vedeti tudi o preteklem gledališču, ne smo o literaturi, vojnah ... . Morda bodo rekli: »Naj se ve, da je Linhartova žena prva igrala Županovo Micko, da so Dorfarji nastopali v Škofjeloškem pasijonu!« Vse to bodo lahko izvedeli, če se bo le dotaknili tipkovnice računalnika. In še naprej. Do Nollyja, Danila, Rakuše, Nablocke. Do Milade, Bakoviča, Tadeja Toša ... Do, do do ...
Veliko truda bo treba. Žrtvovanja, nesebičnosti. Preden se bo samostrelčeva iskrica razgorela in potem skalila v veliki Kaj je kaj in Kdo je kdo v slovenskema gledališču. Verjamem, da se bo sanja uresničila. Verjamem, ker čutim, da so ji pripravljeni služiti tisti, ki vedo, kako je treba: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, podatek do podatka SiGledal.
8. januarja 2007