Miro Podjed

Življenjepis

Miro Podjed je bil član ansambla SLG Celje od leta 1968 in vse do svoje upokojitve, 22. januarja 2012. Več kot štiri desetletja je navduševal s svojimi polnokrvnimi, živimi, raznolikimi odrskimi liki. Miro Podjed je bil vedno neprecenljiv sodelavec, odličen igralec, zmeraj nasmejan in pripravljen na vsak projekt. V svojem življenju je odigral več kot 150 različnih vlog v vseh žanrih. Priljubljen je bil tako pri odrasli publiki kot pri otrocih. Bil je neprecenljiv član našega ansambla, s svojo delavnostjo in dobro voljo pa zgled vsem gledališkim ljudem.

Miro Podjed je bil igralec velikega razpona, o čemer priča spekter vlog, ki jih je odigral. Če omenimo le nekatere: Callimaco v Machiavellovi Mandragoli, Anže v Linhartovi Županovi Micki, Župan v igri Leopolda Suhodolčana Figole-Fagole, Učitelj Šviligoj v Cankarjevem Pohujšanju v dolini Šentflorjanski, Oto v Kroetzovi Moški zadevi, Mrvač v Žmavčevi Pindarovi odi, Dolinar v Cankarjevi Lepi Vidi, Mr. Jourdain v Molièrovem Žlahtnem meščanu, Tovariš Gubec v Mikelnovi igri Mor. pol. kvalif. tov. Gubca, Babež v Wycherleyjevi Podeželanki, Vitez Tobia v Shakesperovi igri Kar hočete, XX v Mrožkovih Emigrantih, Kremžar v Partljičevi komediji Ščuka, da te kap, Jerman v Cankarjevih Hlapcih, Estragon v Beckettovem Čakajoč na Godota, Lojzi v Hočevarjevi Smejči, Herman II. v Župančičevi Veroniki Deseniški, Truscott v Ortonovem Plenu, prof. Habilis v Jančarjevi drami Halštat, Grof Gloster v Shakespearjevem Kralju Learu, Pondorus v Shakespearjevi igri Troilus in Kresida, Orgon v Molièrovi komediji Tartuffe, Polkovnik v Terorizmu bratov Presnjakov ... in še in še bi lahko naštevali vloge Mira Podjeda.

V zadnjih sezonah se je spopadel še s komično vlogo Eddija Fredericksa v komediji Richarda Beana Evrofilija, vlogo Starega očeta v zahtevni uprizoritvi drame Punca na zofi Jona Fosseja, v z vlogo Alfonsa v trpki komediji Elling, v sezoni 2010/2011 je publiko navdušil z vlogo Sleparja v Cesarjevih novih oblačilih in vlogo kočijaža Jona v tragični farsi Jaz vas ljubim, v sezoni 2011/2012 pa je pred upokojitvijo nastopil še v Utvi Antona Pavloviča Čehova v vlogi Ilje Afanasjeviča Šamrajeva, poročnika v pokoju.

Miro Podjed se je vsake vloge lotil z vedrino, zanosom in humorjem. Bil je zanesljiv in kreativen sodelavec, izvrsten igralec, mojster predvsem na področju žlahtne komike, ležali pa so mu tudi resni žanri. Odlično je oblikoval vloge v dramah najrazličnejših obdobij, od klasike do sodobnih dram domačih in tujih avtorjev. Igra Mira Podjeda je bila vedno natančna in poglobljena študija posameznih psiholoških prerezov, ki jim vedno znova dodajal nekaj novega, svojega. Bil je izvrsten komik, z močno odrsko prezenco, občutkom za mizansceno in govor. Ustvaril je celo paleto polnokrvnih in večplastnih likov. Bil je eden najbolj priljubljenih igralcev za otroke in mladino, cenila ga je tudi odrasla publika. S svojim požrtvovalnim delom in ogromno količino pozitivne energije je bil Miro Podjed igralec, ki je v svoji karieri oplemenitil slovensko gledališče.

Vir: SLG Celje

Vloge v gledališču

2001-

1991-2000

===1981-1990000

Vloge na filmu in televiziji

Vloge na radiu

Nagrade

  • 1984/1985 nagrada KOSC za pomembne umetniške dosežke v zadnjih dveh letih
  • 1996/1997 nagrada ZDUS za vlogo Bokćila v komediji Dundo Maroje in vlogo Piškurja v komediji Gospa poslančeva
  • 2006/2007 in 2007/2008 izbran za najljubšega igralca SLG Celje po izboru občinstva in bralcev ter poslušalcev NT RC v skupnem projektu Za zaveso
  • 2008/2009 nagrada srebrni celjski grb za neumorno štiridestletno ustvarjanje na odru SLG Celje

Bibliografija

Literatura

  • Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar
  • Spletna stran Slovenskega ljudskega gledališča, Celje

Zunanje povezave

SLG Celje

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Miro_Podjed&oldid=25615«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori